Kako izpostavljenost pornografiji vpliva na moški odnos do žensk

3
Uredništvo

Izpostavljenost pornografiji definitivno vpliva na odnos moških do žensk, vendar na različne načine glede na starost, ko so fantje pornografiji prvič izpostavljeni, ugotavlja študija Univerze Nebraska-Lincoln iz ZDA.

“Ugotovili smo, da mlajši kot je moški, ko vstopi v stik s pornografijo, bolj je verjetno, da bo uveljavljal moč nad žensko,” pravi vodja raziskave, doktorandka z Univerze Nebraska-Lincoln Alyssa Bischmann. “Starejši kot je moški ob prvem stiku s pornografijo, bolj je bilo verjetno, da se bo obnašal kot ženskar.”

Starost prve izpostavljenosti pornografije: 13,4 leta

V študiji so analizirali 330 študentov moškega spola z Univerze Midwestern, starih med 17 in 54 let. 85 odstotkov anketirancev je bilo belopoltih, 93 odstotkov heteroseksualcev.

V študiji so jih povprašali po starosti, ko so bili prvič izpostavljeni pornografiji in ali je bila naključna, namenska ali prisiljena. Naknadno so morali odgovoriti na 46 drugih vprašanj.

Po rezultatih sodeč je bila povprečna starost prve izpostavljenosti pornografije 13,37 let. Pri tem je bil kot najmlajši pornografiji izpostavljen 5-letnik, kot najstarejši pa 26-letnik.

Raziskovalci presenečeni

Znanstvenike je raziskava presenetila: pričakovali so, da bi izpostavljenost v zgodnejšem obdobju lahko pripomogla k večji promiskuiteti in ne obratno. “To odkritje je porodilo veliko novih vprašanj in potencialnih idej za raziskovanje, ker je bilo tako nepričakovano glede na to kar vemo o socializaciji vlog spola in izpostavljenosti medijem,” pravi Chrissy Richardson, soavtorica raziskave.

Prav tako jih je presenetilo, da na to ali nekdo uveljavlja moč nad ženskami ali prakticira ženskarsko vedenje ne vpliva način, na katerega so bili izpostavljeni pornografiji. Pričakovali so namreč, da bo to ali je bil nekdo s pornografijo soočen po naključju, namensko ali prisiljeno, vplivalo na različno vedenje do žensk, vendar ni tako.

Raziskovalci sumijo, da bi na ugotovitve lahko vplivale tudi nepreverjene spremenljivke, denimo verska pripadnost sodelujočih v raziskavi, čustvena afektiranost ob spolnosti, negativne spolne izkušnje, oziroma ali je bila prva spolna izkušnja pozitivna ali negativna. Za dokončno potrditev ugotovitev bi bilo potrebne dodatne raziskave, pravijo avtorji.

43,5 odstotkov moških je prvi stik s pornografijo označilo kot naključnega, 33,4 odstotkov kot namenskega in 17., kot prisiljenega. Raziskovalce je presenetilo tudi, da način prvega stika na nadaljnje obnašanje ni imel posebnega vpliva.

Print Friendly
DELI

KOMENTARJI: 3

  1. Pornografija je dekadenca za družino in družbo!
    Nedavno sem gledal dokumentarec »Dekadenca«, avtorjev ekološko trajnostno osveščenih naravnanih intelektualcev. Film govori o moralnem propadanju razvitega sveta. Govori nam o pretiranem potrošništvu, predvsem o problemu osredotočanja ljudi brezmejnemu ugodju, ko človek, družina,družba, zanamci in narava izgubljajo pomen, važen naj bi bil samo moj »užitek«.
    Jasno je bil prikazan problem pornografije, kot enem vzroku za propadanje družbe, predvsem družine. Avtorji oddaje so postavili vprašanje, kako naj na primer dečki, ki jim je pornografija dostopna in jo gledajo, lahko potem razvijejo ljubezen, spoštljiv odnos do partnerke žene, celo matere. Vsekakor aktualna tema tudi za Slovenijo!

  2. Na strani Fakultete za poslovne vede, ki spada v okvir Katoliškega inštituta, je nagovor zasl. prof. ddr. Antona Stresa rektorja Katoliškega inštituta, ki je bil ljubljanski metropolit. Vabi na študij poslovnih ved. Te so po moje le tedaj koristne, če uče etiko in odgovornost, podprto z referencami v praksi. Dr. Stres je še kot nadškof metropolit dejal: »Če ne bi bilo T – 2, bi cerkveni »Zvonovi« še lepo zvonili!« Torej je dr. Stres jasno vedel za vlaganja v T- 2, ki je ves čas cerkvenega lastništva razpečavala pornografijo. To je po cerkvenem nauku velik greh. Je škodljiva za mladoletne in družino.

    Najprej so torej prodajali »greh« nato pa še odpustke in povzročili še veliko bančno luknjo, za kar doslej nihče ne odgovarja, kljub jasnemu cerkvenemu nauku. Bivši predsednik škofovske konference škof Andrej Glavan je celo izjavil in opravičeval: »To dogajanje je sad nerazumljivega delovanja zlih.« Kriv je torej zlodej, hudič, škofje pa nič? Ali je to referenca za poučevanje etike in odgovornosti na katoliški poslovni fakulteti?

Komentiraj