Kako iz RTV Slovenija umakniti politiko, da jo bo vselej obvladovala le "naša" politika
POSLUŠAJ ČLANEK
Poslanci so danes o predlogu spremembe zakona o RTV Slovenija razpravljali kar šest ur. Zakon je v državni zbor vložila opozicijska LMŠ, predlagajo pa zgolj spremembo pri sestavi Programskega sveta RTV Slovenija.
O ozadjih in posledicah predlaganih sprememb razmišljamo v komentarju uredništva.
Sedanji zakon, ki ureja RTV Slovenija je nastal v času prve Janševe vlade leta 2005. Predlagatelj Branko Grims je tedaj ocenil, da ima javno RTV hišo na podoben način kot v [tedaj] novem zakonu urejeno 23 od 25 evropskih držav tedanje EU. Ključne spremembe v tedanjem zakonu so se nanašale na sestavo Programskega sveta RTV Slovenija, nekoliko spremenjena je bila vloga generalnega direktorja zavoda in uveden je bil 3. program Televizije Slovenija, ki je namenjen predvsem prenosu parlamentarnih sej.
Tedanja opozicija (pod vodstvom LDS) je zakonu nasprotovala in zahtevala naknadni zakonodajni referendum. V kampanji so tedaj opozarjali, da bo RTV Slovenija po »Grimsovem« zakonu postal javno trobilo [janševe] vlade, ki bo delovalo po diktatu oblasti in odvzelo državljanom pravico do obveščenosti.
Na referendumu je bil zakon s tesno večino potrjen (50,30 % volivcev je glasovalo ZA, 48,92% volivcev je glasovalo proti) in velja še danes, kljub temu, da je bilo vmes že več poskusov sprememb. Še najdlje je pet let kasneje prišla vlada Boruta Pahorja, ki je sprejela nov zakon o RTV Slovenija, a je bil nanj vložen referendum (s strani tedaj opozicijske SDS), na katerem so volivci zakon gladko zavrnili. Proti je glasovalo 72,33% volivcev, za pa 27,67%.
Pri vseh zakonih o RTV Slovenija je osrednja tema sestava Programskega sveta RTV Slovenija, ko sprejema programske usmeritve, programske standarde in produkcijske sheme javnega medija ter imenuje in razrešuje vodstvo Zavoda.
Programski svet po trenutnem zakonu ima 29 članov in ga sestavljajo:
Pred tem je bil programski svet sestavljen iz 25 članov po ključu:
Predlog zakona, ki ga je pripravila LMŠ, spreminja le dva člena, ki se nanašata na sestavo Programskega sveta RTV. Po njihovem predlogu bi število članov zmanjšali s 29 na 23, ukinili bi 16 članov, ki jih na predlog gledalcev in poslušalcev imenuje Državni zbor. Namesto njih bi neposredno svoje predstavnike izbrali:
Predlagatelji spremembe poudarjajo, da želijo doseči, da se politika odreče imenovanju 16-tih članov Programskega sveta, s čimer bi odločanje prenesli na strokovne organizacije, ki so glede tega usposobljene. Koalicija opozarja, da je izbira organizacij, ki bodo imenovale svetnike v programski svet, zelo arbitrarna in izključujoča. Dikcija aktualnega zakona namreč omogoča bistveno večji paleti organizacij, da predlagajo svoje kandidate.
Po predlogu LMŠ so namreč vključene le nekatere specifične invalidske organizacije, prav tako le nekatere specifične kulturne dejavnosti. V LMŠ so napovedali, da so se o določitvi subjektov, ki bodo imenovali predstavnike, še pripravljeni pogajati v nadaljnjih fazah obravnave zakona, če bo prestal prvo branje.
Koalicija in opozicija pa se strinjata v eni točki in sicer, da je programski svet RTV Slovenija preobsežen in da je smiselno njegovo zmanjšanje. Hrvaška ima denimo 11 članov Programskega sveta svoje RTV, od tega jih 9 imenuje sabor in dva zaposleni. Na drugi strani pa ima Avstrija kar 35 članov programskega sveta, je pa tam struktura nekoliko drugače organizirana.
V SNS so prepričani, da nevladniki nimajo v programskem svetu RTV Slovenija kaj iskati.
V koaliciji, kjer SMC, za razliko od drugih partnerjev podpira imenovanje več članov s strani civilne družbe, sicer nameravajo zmanjšati Programski svet, vendar zato ustrezen zakon napoveduje Ministrstvo za kulturo. Kot pravijo, je potrebnih več sprememb, ne le sestava programskega sveta RTV. Sama sprememba, ki jo predlaga LMŠ, še ne bo dosegla depolitizacije.
Ministrstvo namerava nasloviti tudi vprašanja kot so status novinarjev kot javnih uslužbencev in same organizacijske strukture. S celovitim pristopom bodo skušali vzpostaviti prožnejšo organizacijsko strukturo.
Opozicija jim je očitala predvsem vpletanje politike v pripravo zakona.
Ravno okoli politike je teklo veliko razprave. Medtem ko skuša LMŠ s predlogom doseči umik politike iz odločanja, smo s strani koalicije lahko slišali, da je RTV Slovenija javni servis, ki je v službi ljudstvu, predstavniki katerega pa so prav poslanci, zato je prav, da imajo ključno vlogo pri imenovanju programskih svetnikov.
Prav tako je pomembno, da imajo poslanci nadzor tudi zato, ker se RTV financiran iz javnih sredstev.
Presenetljivo malo razprave pa je bilo namenjeno RTV prispevku, za ukinitev katerega so se iz pozicije zavzemali nekateri poslanci SDS. Predlog še vedno podpira opozicijska SNS. Prav RTV prispevek pa je po mnenju poslancev ključen za neodvisno poročanje.
Njegovo ukinitev podpirata kar dve peticiji. Starejša s strani gibanja Osveščeni prebivalci Slovenije (OPS), ki predlaga kodiranje programov in naročnino nanje in ima skoraj 30.000 podpisov, ter aktualnejša s strani SLS, ki predlaga da bi državljani sami izbrali, kateremu mediju bi namenili (vsaj del) svojega RTV prispevka, ki ima okrog 7.000 podpisov.
Slišati pa je bilo tudi predloge k zmanjšanju števila zaposlenih na RTV Slovenija ter očitke o domnevnih pritiskih na zaposlene s strani aktualne vlade, predvsem v luči zadnje menjave svetnikov programskega sveta.
O ozadjih in posledicah predlaganih sprememb razmišljamo v komentarju uredništva.
V veljavi še vedno Grimsov zakon, ki je bil potrjen na referendumu
Sedanji zakon, ki ureja RTV Slovenija je nastal v času prve Janševe vlade leta 2005. Predlagatelj Branko Grims je tedaj ocenil, da ima javno RTV hišo na podoben način kot v [tedaj] novem zakonu urejeno 23 od 25 evropskih držav tedanje EU. Ključne spremembe v tedanjem zakonu so se nanašale na sestavo Programskega sveta RTV Slovenija, nekoliko spremenjena je bila vloga generalnega direktorja zavoda in uveden je bil 3. program Televizije Slovenija, ki je namenjen predvsem prenosu parlamentarnih sej.
Tedanja opozicija (pod vodstvom LDS) je zakonu nasprotovala in zahtevala naknadni zakonodajni referendum. V kampanji so tedaj opozarjali, da bo RTV Slovenija po »Grimsovem« zakonu postal javno trobilo [janševe] vlade, ki bo delovalo po diktatu oblasti in odvzelo državljanom pravico do obveščenosti.
Na referendumu je bil zakon s tesno večino potrjen (50,30 % volivcev je glasovalo ZA, 48,92% volivcev je glasovalo proti) in velja še danes, kljub temu, da je bilo vmes že več poskusov sprememb. Še najdlje je pet let kasneje prišla vlada Boruta Pahorja, ki je sprejela nov zakon o RTV Slovenija, a je bil nanj vložen referendum (s strani tedaj opozicijske SDS), na katerem so volivci zakon gladko zavrnili. Proti je glasovalo 72,33% volivcev, za pa 27,67%.
Vse se vrti okoli sestave programskega sveta
Pri vseh zakonih o RTV Slovenija je osrednja tema sestava Programskega sveta RTV Slovenija, ko sprejema programske usmeritve, programske standarde in produkcijske sheme javnega medija ter imenuje in razrešuje vodstvo Zavoda.
Programski svet po trenutnem zakonu ima 29 članov in ga sestavljajo:
- Predstavnik italijanske in madžarske narodne skupnosti (na predlog predsednika republike)
- 2 predstavnika verskih skupnosti (na predlog predsednika republike)
- 1 predstavnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (imenuje SAZU)
- 3 predstavniki zaposlenih na RTV Slovenija
- 5 predstavnikov na predlog parlamentarnih strank (imenuje Državni zbor)
- 16 predstavnikov na predlog gledalcev in poslušalcev, univerz in fakultet, društev ter drugih organizacij civilne družbe, razen političnih strank (imenuje Državni zbor)
Pred tem je bil programski svet sestavljen iz 25 članov po ključu:
- Predstavnik italijanske in madžarske narodne skupnosti
- 3 predstavniki zaposlenih na RTV Slovenija
- 5 predstavnikov na predlog političnih strank (imenuje Državni zbor)
- Po enega člana pa neposredno imenujejo: Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Društvo Slovenskih filmskih delavcev, Društvo slovenskih glasbenikov in Društvo slovenskih skladateljev, Društvo slovenskih pisateljev in Združenje dramskih umetnikov Slovenije, Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Društvo novinarjev Slovenije, Svet invalidskih organizacij Slovenije, Zveza športnih organizacij Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Zadružna zveza in Kmečka zveza, organizacije in stranke upokojencev, sindikati, Mladinski svet Slovenije in Zveza prijateljev mladine, verske skupnosti.
Predlog zakona, ki ga je pripravila LMŠ, spreminja le dva člena, ki se nanašata na sestavo Programskega sveta RTV. Po njihovem predlogu bi število članov zmanjšali s 29 na 23, ukinili bi 16 članov, ki jih na predlog gledalcev in poslušalcev imenuje Državni zbor. Namesto njih bi neposredno svoje predstavnike izbrali:
- 2 člana bi imenovale strokovne organizacije novinarjev
- po 1 člana bi imenovali: pa organizacija gluhih in naglušnih, organizacija slepih in slabovidnih, nevladne organizacije v javnem interesu na področju športa, Katedra za novinarstvo pri FDV, Varuh človekovih pravic, Društvo slovenskih pisateljev in Združenje dramskih umetnikov, Strokovno združenje glasbenih ustvarjalcev in strokovna združenja s področja filma in avdiovizualne produkcije.
Sestava programskega sveta
Predlagatelji spremembe poudarjajo, da želijo doseči, da se politika odreče imenovanju 16-tih članov Programskega sveta, s čimer bi odločanje prenesli na strokovne organizacije, ki so glede tega usposobljene. Koalicija opozarja, da je izbira organizacij, ki bodo imenovale svetnike v programski svet, zelo arbitrarna in izključujoča. Dikcija aktualnega zakona namreč omogoča bistveno večji paleti organizacij, da predlagajo svoje kandidate.
Po predlogu LMŠ so namreč vključene le nekatere specifične invalidske organizacije, prav tako le nekatere specifične kulturne dejavnosti. V LMŠ so napovedali, da so se o določitvi subjektov, ki bodo imenovali predstavnike, še pripravljeni pogajati v nadaljnjih fazah obravnave zakona, če bo prestal prvo branje.
Koalicija in opozicija pa se strinjata v eni točki in sicer, da je programski svet RTV Slovenija preobsežen in da je smiselno njegovo zmanjšanje. Hrvaška ima denimo 11 članov Programskega sveta svoje RTV, od tega jih 9 imenuje sabor in dva zaposleni. Na drugi strani pa ima Avstrija kar 35 članov programskega sveta, je pa tam struktura nekoliko drugače organizirana.
V SNS so prepričani, da nevladniki nimajo v programskem svetu RTV Slovenija kaj iskati.
Celovit pristop
V koaliciji, kjer SMC, za razliko od drugih partnerjev podpira imenovanje več članov s strani civilne družbe, sicer nameravajo zmanjšati Programski svet, vendar zato ustrezen zakon napoveduje Ministrstvo za kulturo. Kot pravijo, je potrebnih več sprememb, ne le sestava programskega sveta RTV. Sama sprememba, ki jo predlaga LMŠ, še ne bo dosegla depolitizacije.
Ministrstvo namerava nasloviti tudi vprašanja kot so status novinarjev kot javnih uslužbencev in same organizacijske strukture. S celovitim pristopom bodo skušali vzpostaviti prožnejšo organizacijsko strukturo.
Opozicija jim je očitala predvsem vpletanje politike v pripravo zakona.
Politika in financiranje
Ravno okoli politike je teklo veliko razprave. Medtem ko skuša LMŠ s predlogom doseči umik politike iz odločanja, smo s strani koalicije lahko slišali, da je RTV Slovenija javni servis, ki je v službi ljudstvu, predstavniki katerega pa so prav poslanci, zato je prav, da imajo ključno vlogo pri imenovanju programskih svetnikov.
Prav tako je pomembno, da imajo poslanci nadzor tudi zato, ker se RTV financiran iz javnih sredstev.
Presenetljivo malo razprave pa je bilo namenjeno RTV prispevku, za ukinitev katerega so se iz pozicije zavzemali nekateri poslanci SDS. Predlog še vedno podpira opozicijska SNS. Prav RTV prispevek pa je po mnenju poslancev ključen za neodvisno poročanje.
Njegovo ukinitev podpirata kar dve peticiji. Starejša s strani gibanja Osveščeni prebivalci Slovenije (OPS), ki predlaga kodiranje programov in naročnino nanje in ima skoraj 30.000 podpisov, ter aktualnejša s strani SLS, ki predlaga da bi državljani sami izbrali, kateremu mediju bi namenili (vsaj del) svojega RTV prispevka, ki ima okrog 7.000 podpisov.
Slišati pa je bilo tudi predloge k zmanjšanju števila zaposlenih na RTV Slovenija ter očitke o domnevnih pritiskih na zaposlene s strani aktualne vlade, predvsem v luči zadnje menjave svetnikov programskega sveta.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
9 komentarjev
Alojzij Pezdir
Kot vemo, so t. i. nevladne organizacije civilne družbe (ki zadnje tedne "vstajniško" organizirajo ter ideološko usmerjajo anarhistična in nelegalna ulična protivladna polit-kolesarjenja) tradicionalen in pri političnih strankah levice priljubljen in učinkovit kamuflažni ovinek oz. "figov list", pod katerim ideološke, politične in premoženjske naslednice nekdanje totalitarne ZKJ/ZKS (SD, Levice, LMŠ, SAB ...) krčevito držijo in vztrajno zadržujejo pod političnim nadzorom javni zavod oz. državno RTV Slovenija.
Tako je bilo v časih, ko je Programskemu svetu RTVS predsedoval pokojni dr. Janez Kocjančič kot prvak transformirane politične stranke ZKS/ZLSD/SD (a pod masko odposlanca športnih organizacij oz. Olimpijskega komiteja RS) in tako je dandanes, ko istemu Programskemu svetu RTVS predseduje nekdanji visoki funkcionar ZKS ter dandanašnji odposlanec kdo ve katere nevladne organizacije pod "pokroviteljsko politično perutjo" SD, mag. Ciril Baškovič.
Popolnoma jasno je, da spreminjevalni predlog LMŠ le še dodatno pospešuje, utrjuje in poglablja že doslej prepoznavno politično mimikrijo oz. laž, pod katero še vedno krčevito obvladujejo Programski svet RTVS levičarske stranke, porojene, klonirane in variirane iz najbolj ortodoksnega udbo-partijskega jedra nekdanje ZKS.
Za svobodo, nepristranskost ter objektivnost informativnih, vzgojnih in kulturno-umetniških programov javnega zavoda RTVS je zaradi tega ključnega pomena, da pridobijo neposreden in ključen vpliv nad poslovanjem, gospodarjenjem in programskim delovanjem javnega zavoda tisti, ki program z zakonsko določenimi obveznimi finančnimi prispevki v precejšnji meri omogočajo in katerim je program tudi v prvi vrsti namenjen.
Kar pomeni, da bodo morali pridobiti možnost kandidiranja in neposrednega izbiranja za nadzorni in programski svet javnega zavoda RTV Slovenija vsi neposredni uporabniki oz. vsi plačniki obveznega mesečnega prispevka. In nihče drug namesto njih!
Še najmanj demokratična, legalna in legitimna ter reprezentativna je trenutna možnost, ko neposredne obvezne plačnike RTV programov nepooblaščeno in samooklicano nadomeščajo praviloma politično izbrani ter povsem samovoljno sektaško "nastavljeni" domnevni predstavniki nevladnih organizacij, ki niso nikomur odgovorni - in se tako samopašno tudi obnašajo.
Friderik
Najprej, "vpletanje politike v pripravo zakona" je očitek opozicije. kaj bolj prismojenega še nisem slišal. Kaj pa je politika drugega, kot pripravljanje in izglasovanje zakonov.
Potem, vse težnje za spremembo zakona o RTV so zaradi politike RTVja. Ne zaradi njihovega kulturnega programa, ki ga tako in tako nihče ne gleda. Predlagatelj, LMŠ s svojimi predlogi hoče ohraniti dosedanje stanje politične pristranskosti, samo malo bi ga skril, zakamufliral. Pozicija pa je te pristranskosti upravičeno sita. Eno samo vprašanje je potrebno rešiti in to je kako spraviti v red to politično propagandno mašinerijo RTVja. Da bo postala spet javni servis. Pri čemer smo javnost vsi državljani Slovenije in ne samo volilci SD ali kakšne druge levice. Plačujemo jo vsi in odgovorni so vsem, ne samo svojim politkomisarjem.
Kraševka
Res je. Če RTV plačujemo VSI, mora naša RTV tudi delati, kot nacionalka in ne kot IZPOSTAVA Levice. Leve opcije imajo skozi vse leto brezplačne volilne KAMPANJE. Medtem ko naša RTV Desnico vedno, tudi z lažmi, blati in pomaga, da bi se Desne vlade kar najhitreje ZRUŠILE. Taki RTV bi bilo prav, da Desni odrečemo finansiranje, ker dejansko dela proti POLOVICI državljanov. To je nujno spremeniti.
ales
RTV naročnina je kraja denarja poštenim ljudem in njegovo pretapljanje v žepe raznoraznih lenuhov in zblojencev; 80% t.i. levice, 20% t.i. desnice. Zato tudi ta vlada RTV naročnine ne bo ukinila. Skušali bodo le svoje postaviti na ključna mesta, da 20% povečajo na več.
Teodor
RTV se ne da več popraviti, zato bi bila smiselna razpustitev in postavitev na novo. Seveda tako, da to ne bi obremenjevalo davkoplačevalcev, ampak tiste, ki bi nove programe spremljali.
AlojzZ
Na prosti trg! RTV na prosti trg!
Takoj zapreti pipico davkoplačevalskega denarja.
APMMB2
Predpostavka, da obstojajo politično nevtralni ljudje ne drži.
Ljudje smo politično opredeljeni.
Prej ali slej dobi vsak pečat.
Politična orientacija se najbolj izraža v strankah. Imamo leve, desne, pa sredinske, kar ni nič narobe.
Priznavamo, da nam politika vodi državo: leva, sredinska in desna. To politiko izbirajo ljudje na volitvah in je zato legitimna.
Ni potrebno iznajti tople vode, če želimo ravnotežje. Izmed politikov izberemo enako število levih, kot desnih, pa imamo ravnotežje. Za dosego takšnega ravnotežja pa ni potrebno nič drugega, kot da vodilni straki desnice in vodilni stranki levice poverimo izbor kvoruma, ki naj bo politino nevtralen. To so nadzorni sveti vodilnih inštitucij v državi, pa organi v sodstvu, sestavi Ustavnega sodšča, skratka povod tam, kjer želimo politično uravnoteženost.
Po nekem nepisanem pravilu takšne forume oblikujemo tako, da je sesatav neparen in predpostavljamo, da bo odločitev, ki jo tak forum sprejema lažja, saj bo vedno prišlo do preglasovanja. Takšna skrb je odveč saj parlament tvori parno število poslancev, pa zato ni težave pri sprejemanju najtežjih odločitev.
Za filistre sicer obstja nek dvom: namreč če bi striktno zahtevali parno sestavo najrazličnejših forumov, bi prihajalo do zapletov pri odločevanju. Pri nogometu končno odloča žreb, pa naj v takšnih primerih žreb odloča, kdo bo direktor RTV..
Takšno načelo je v skladu s pozitivno diskriminacijo, saj je v parlamantu vedno neravnotežje, ena politična opcija prevladuje nad drugo, se pravi, da sta v neravnotežju. Pravilo uravnoteženja forumov, ki odločajo, pa bi na ta način dalo večjo težo manjšini, ki je ne bi bilo mogoče z večino enostavno pregasvati. Preglasovati bi jo bilo mogoče s pogajanji in če ta ne bi zalegla z žrebom.
Takšno uravnoteženje v vseh forumih , ki odločajo, bi postopno umirilo tenzije, ki danes vladajo in ko pri belem dnevu z lučjo iščemo politično neopredeljene odločevalce.
Farsa!
Jože Kržič
Svet RTV je vsaj dvakrat prevelik. Spominja me na nekdanje samoupravne interesne skupnosti in njihove skupščine, kjer je tretjina delegatov (ja, imeli smo delegatski sistem) dremalo, tretjina ne vedela, za kaj sploh gre, vsi so pa potrjevali, kar so pripravile strokovne službe. No, saj ni bilo vse narobe, ampak trikrat manj odločevalcev bi bilo čisto dovolj, pa tistih kompetentnih.
Samo sprememba v svetu RTV ne rešuje prav ničesar. Nasploh je treba koncept nacionalne TV povsem prenoviti. Zdaj deluje kot velik državni kombinat. Zaposlene najmanj razpoloviti. Država naj financira samo projekte nacionalnega pomena na kulturno-izobraževalnem področju. Informativni program naj se kodira in plačujejo naj ga interesenti.
Kraševka
Dober predlog.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.