Kako iz RTV Slovenija umakniti politiko, da jo bo vselej obvladovala le "naša" politika

vir: wikipedia
POSLUŠAJ ČLANEK
Poslanci so danes o predlogu spremembe zakona o RTV Slovenija razpravljali kar šest ur. Zakon je v državni zbor vložila opozicijska LMŠ, predlagajo pa zgolj spremembo pri sestavi Programskega sveta RTV Slovenija.

O ozadjih in posledicah predlaganih sprememb razmišljamo v komentarju uredništva.

V veljavi še vedno Grimsov zakon, ki je bil potrjen na referendumu


Sedanji zakon, ki ureja RTV Slovenija je nastal v času prve Janševe vlade leta 2005. Predlagatelj Branko Grims je tedaj ocenil, da ima javno RTV hišo na podoben način kot v [tedaj] novem zakonu urejeno 23 od 25 evropskih držav tedanje EU. Ključne spremembe v tedanjem zakonu so se nanašale na sestavo Programskega sveta RTV Slovenija, nekoliko spremenjena je bila vloga generalnega direktorja zavoda in uveden je bil 3. program Televizije Slovenija, ki je namenjen predvsem prenosu parlamentarnih sej.

Tedanja opozicija (pod vodstvom LDS) je zakonu nasprotovala in zahtevala naknadni zakonodajni referendum. V kampanji so tedaj opozarjali, da bo RTV Slovenija po »Grimsovem« zakonu postal javno trobilo [janševe] vlade, ki bo delovalo po diktatu oblasti in odvzelo državljanom pravico do obveščenosti.

Na referendumu je bil zakon s tesno večino potrjen (50,30 % volivcev je glasovalo ZA, 48,92% volivcev je glasovalo proti) in velja še danes, kljub temu, da je bilo vmes že več poskusov sprememb. Še najdlje je pet let kasneje prišla vlada Boruta Pahorja, ki je sprejela nov zakon o RTV Slovenija, a je bil nanj vložen referendum (s strani tedaj opozicijske SDS), na katerem so volivci zakon gladko zavrnili. Proti je glasovalo 72,33% volivcev, za pa 27,67%.

Vse se vrti okoli sestave programskega sveta


Pri vseh zakonih o RTV Slovenija je osrednja tema sestava Programskega sveta RTV Slovenija, ko sprejema programske usmeritve, programske standarde in produkcijske sheme javnega medija ter imenuje in razrešuje vodstvo Zavoda.



Programski svet po trenutnem zakonu ima 29 članov in ga sestavljajo:

  • Predstavnik italijanske in madžarske narodne skupnosti (na predlog predsednika republike)

  • 2 predstavnika verskih skupnosti (na predlog predsednika republike)

  • 1 predstavnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (imenuje SAZU)

  • 3 predstavniki zaposlenih na RTV Slovenija

  • 5 predstavnikov na predlog parlamentarnih strank (imenuje Državni zbor)

  • 16 predstavnikov na predlog gledalcev in poslušalcev, univerz in fakultet, društev ter drugih organizacij civilne družbe, razen političnih strank (imenuje Državni zbor)


Pred tem je bil programski svet sestavljen iz 25 članov po ključu:

  • Predstavnik italijanske in madžarske narodne skupnosti

  • 3 predstavniki zaposlenih na RTV Slovenija

  • 5 predstavnikov na predlog političnih strank (imenuje Državni zbor)

  • Po enega člana pa neposredno imenujejo: Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Društvo Slovenskih filmskih delavcev, Društvo slovenskih glasbenikov in Društvo slovenskih skladateljev, Društvo slovenskih pisateljev in Združenje dramskih umetnikov Slovenije, Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Društvo novinarjev Slovenije, Svet invalidskih organizacij Slovenije, Zveza športnih organizacij Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Zadružna zveza in Kmečka zveza, organizacije in stranke upokojencev, sindikati, Mladinski svet Slovenije in Zveza prijateljev mladine, verske skupnosti.




Predlog zakona, ki ga je pripravila LMŠ, spreminja le dva člena, ki se nanašata na sestavo Programskega sveta RTV. Po njihovem predlogu bi število članov zmanjšali s 29 na 23, ukinili bi 16 članov, ki jih na predlog gledalcev in poslušalcev imenuje Državni zbor. Namesto njih bi neposredno svoje predstavnike izbrali:



  • 2 člana bi imenovale strokovne organizacije novinarjev

  • po 1 člana bi imenovali: pa organizacija gluhih in naglušnih, organizacija slepih in slabovidnih, nevladne organizacije v javnem interesu na področju športa, Katedra za novinarstvo pri FDV, Varuh človekovih pravic, Društvo slovenskih pisateljev in Združenje dramskih umetnikov, Strokovno združenje glasbenih ustvarjalcev in strokovna združenja s področja filma in avdiovizualne produkcije.



Sestava programskega sveta


Predlagatelji spremembe poudarjajo, da želijo doseči, da se politika odreče imenovanju 16-tih članov Programskega sveta, s čimer bi odločanje prenesli na strokovne organizacije, ki so glede tega usposobljene. Koalicija opozarja, da je izbira organizacij, ki bodo imenovale svetnike v programski svet, zelo arbitrarna in izključujoča. Dikcija aktualnega zakona namreč omogoča bistveno večji paleti organizacij, da predlagajo svoje kandidate.

Po predlogu LMŠ so namreč vključene le nekatere specifične invalidske organizacije, prav tako le nekatere specifične kulturne dejavnosti. V LMŠ so napovedali, da so se o določitvi subjektov, ki bodo imenovali predstavnike, še pripravljeni pogajati v nadaljnjih fazah obravnave zakona, če bo prestal prvo branje.

Koalicija in opozicija pa se strinjata v eni točki in sicer, da je programski svet RTV Slovenija preobsežen in da je smiselno njegovo zmanjšanje. Hrvaška ima denimo 11 članov Programskega sveta svoje RTV, od tega jih 9 imenuje sabor in dva zaposleni. Na drugi strani pa ima Avstrija kar 35 članov programskega sveta, je pa tam struktura nekoliko drugače organizirana.

V SNS so prepričani, da nevladniki nimajo v programskem svetu RTV Slovenija kaj iskati.

Celovit pristop


V koaliciji, kjer SMC, za razliko od drugih partnerjev podpira imenovanje več članov s strani civilne družbe, sicer nameravajo zmanjšati Programski svet, vendar zato ustrezen zakon napoveduje Ministrstvo za kulturo. Kot pravijo, je potrebnih več sprememb, ne le sestava programskega sveta RTV. Sama sprememba, ki jo predlaga LMŠ, še ne bo dosegla depolitizacije.

Ministrstvo namerava nasloviti tudi vprašanja kot so status novinarjev kot javnih uslužbencev in same organizacijske strukture.  S celovitim pristopom bodo skušali vzpostaviti prožnejšo organizacijsko strukturo.

Opozicija jim je očitala predvsem vpletanje politike v pripravo zakona.

Politika in financiranje


Ravno okoli politike je teklo veliko razprave. Medtem ko skuša LMŠ s predlogom doseči umik politike iz odločanja, smo s strani koalicije lahko slišali, da je RTV Slovenija javni servis, ki je v službi ljudstvu, predstavniki katerega pa so prav poslanci, zato je prav, da imajo ključno vlogo pri imenovanju programskih svetnikov.

Prav tako je pomembno, da imajo poslanci nadzor tudi zato, ker se RTV financiran iz javnih sredstev.

Presenetljivo malo razprave pa je bilo namenjeno RTV prispevku, za ukinitev katerega so se iz pozicije zavzemali nekateri poslanci SDS. Predlog še vedno podpira opozicijska SNS. Prav RTV prispevek pa je po mnenju poslancev ključen za neodvisno poročanje.

Njegovo ukinitev podpirata kar dve peticiji. Starejša s strani gibanja Osveščeni prebivalci Slovenije (OPS), ki predlaga kodiranje programov in naročnino nanje in ima skoraj 30.000 podpisov, ter aktualnejša s strani SLS, ki predlaga da bi državljani sami izbrali, kateremu mediju bi namenili (vsaj del) svojega RTV prispevka, ki ima okrog 7.000 podpisov.

Slišati pa je bilo tudi predloge k zmanjšanju števila zaposlenih na RTV Slovenija ter očitke o domnevnih pritiskih na zaposlene s strani aktualne vlade, predvsem v luči zadnje menjave svetnikov programskega sveta.

KOMENTAR: Peter Merše
Da bi »prava« politika imela trajni vpliv iz vpliva umikajo »politiko«
Po predlogu LMŠ naj bi iz imenovanja umaknili politiko in imenovanje programskega sveta zaupali »strokovnim« organizacijam civilne družbe. Kako to poteka, smo videli v preteklosti, ko je bil denimo predsednik programskega sveta RTV pokojni Janez Kocijančič. Bivši predsednik Združene liste socialnih demokratov je bil tam kot predstavnik športnih organizacij (Olimpijski komite). Aktualno sorazmerno pregledno imenovanje v državnem zboru skuša opozicija prenesti na organizacije civilne družbe, ki so (sploh večina izbranih s strani LMŠ) usmerjene izrazito v levo. S tem predlogom bi iz dokaj preglednega političnega imenovanja svetnikov v Državnem zboru dejansko prišli na še vedno politično imenovanje svetnikov prek organizacij civilne družbe, le da bi tedaj imenovanje dejansko potekalo »daleč od luči javnosti«, če si izposodimo oceno poslanca Koprivca. Ravno poslanci so namreč tisti, ki jih je ljudstvo izbralo, da v našem imenu upravljajo z državo. In v državnem zboru imamo vselej pestro paleto mnenj, medtem ko je možno prek različnih omrežji dokaj enostavno lobirati za predstavnike znotraj organizacij, ki so »domnevno apolitični strokovnjaki«. Prav groteskno pa izpade očitanje vladi in stranki SDS vtikanje v RTV Slovenija, saj je težko najti medij, ki bi bil do vlade bolj sovražno nastrojen. Da je reforma RTV Slovenija nujna, je jasno verjetno vsakomur, ki jo kdaj pogleda, tako z vidika racionalizacije upravljanja kot s strani objektivnosti poročanja. Vendar pa je dejstvo, da RTV Slovenija ni le informativni program, ampak še marsikaj drugega, tudi največji kulturni zavod. Neka oblika RTV prispevka je po svoje smiselna, vendar pa mora biti ta v resnici porabljen racionalno, predvsem pa mora državljanom nuditi objektivne informacije, ne pa pogosto že prav neokusnega navijaštva. Na odgovor na vprašanje, ali bo to prinesel predlog Ministra za kulturo bomo morali pa še nekoliko počakati.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30