Ljudstvo, demokracijo in svobodo medijev, svobodo na splošno, pa javne finance, oziroma vsaj nekaj od tega bi bilo po mnenju večine Slovencev treba zaščititi pred predstavniki taistega ljudstva, ki jih je pred štirimi leti izvolilo za svoje predstavnike.
Izjava: »Danes nismo v položaju, da bi bilo treba varovati predstavnike ljudstva pred ljudstvom, ampak bi bilo treba varovati ljudstvo pred njegovimi predstavniki,« je v zadnjem času tako univerzalno sprejeta v naši družbi, da je bila razglašena kar za bob leta, najodmevnejšo izjavo leta, s katero naj bi avtor Lev Kreft rekel »bobu bob«.
Čeprav se je izjava nanašala na predlog spremembe kazenskega zakonika, ki je bil vložen, potem ko se je izkazalo, da policija po trenutno veljavnem kazenskem zakoniku ne more ali noče sankcionirati posameznikov, ki so pljuvali na poslance državnega zbora, jih bralci Večera razumejo precej širše in splošno, zaradi česar tudi izbira izjave za bob leta. S tem pa se dobro odstre paradoksalnost, ki bi se ji v primeru, da bi ostala zgolj neposrečena šala nekega učitelja, le kislo nasmehnili.
Paradoks »predstavnikov ljudstva«, ki bi ljudstvo ščitili pred njegovimi predstavniki
Izjava bi sicer imela smisel v kakšnem drugem sistemu. V takšnem, ki si oblast vzame sam, z revolucijo, svoje nasprotnike pa zazida v rudnik ali pomeče v kakšno kraško brezno. A v takšnem primeru ne govorimo o predstavnikih ljudstva, saj so si oblast vzeli z nasilno revolucijo in jih ni v resnici nihče izbral, da ga predstavljajo. Predstavnike ljudstva ima le demokracija, v kateri jih ljudstvo dejansko izbira in vsake štiri leta po potrebi tudi zamenja.
Če je torej treba ljudstvo zaščititi pred njegovimi lastnimi predstavniki, se pojavlja vprašanje, kdo pa naj ga zaščiti. Drugi predstavniki taistega ljudstva, vojska in policija, morda serija nevladnih organizacij in medijev, ki predstavljajo predvsem svoj partikularni interes, financira pa jih v veliki meri vlada, ki jo vodijo taisti predstavniki ljudstva, pred katerimi bi radi ljudstvo ščitili?
V tej domnevni avtokraciji, kjer ljudje na ulici lahko na predstavnike oblasti nekaznovano pljuvajo in kjer so mediji tako nesvobodni, da lahko vsakodnevno redno javno kritizirajo oblast, ki jih zatira, pa se pojavlja še ena skupina ljudi, ki opozarja, da bi morali ljudstvo zaščititi pred njegovimi predstavniki.
Potreba po zaščiti pred pretirano porabo?
Ta druga skupina opozarja, da si predstavniki ljudstva preveč radi izposojajo denar v imenu tega ljudstva in ga potem preveč radodarno delijo v obliki takšnih in drugačnih vavčerjev, višjih plač določenih skupin, korona dodatkov in vseh drugih ukrepov helikopterskega denarja, ki prihaja še dodatno čez že pred pandemske socialne transferje, dodatke in subvencije.
Če se prvi diskvalificirajo že s samo nelogičnostjo svojega govorjenja, bi morali v vladi te druge vzeti bolj resno. Gre namreč tudi za mnoge, sicer strankam v trenutni vladi naklonjene ljudi. Seveda se najdejo tudi tisti, ki bodo v isti sapi jamrali o podražitvah elektrike in kritizirali električne vavčerje za najšibkejše, in tisti, ki so prepričani, da gre zgolj za predvolilne bombončke, čeprav enake ukrepe sprejemajo tudi evropske vlade, ki se še več let ne bodo podajale na volitve. A pri teh gre zgolj za nergače, ki pač ne prenesejo, da na oblasti niso njihovi.
Do neke mere upravičeno pa se nekateri sprašujejo, kje je konservativna politika, ki prisega na vitkejšo državo. Prav vitkejša država pa je, za nekatere ironično, edina zaščita ljudstva pred nevarnostmi, na katere opozarjajo tako na eni kot na drugi strani.
Če je bila v kriznih koronskih časih nekoliko večja intervencija države koristna in potrebna, da smo se iz korone gospodarsko izvili kot drugi najboljši v Evropi, pa je zdaj čas, da postavimo našo državo »na dieto«
Vitka država je najboljša varovalka pred avtokracijo
Vitka država potrebuje za svoje delovanje malo denarja, zato si ga ni treba na veliko izposojati, in se vtika v malo področij življenja državljanov, zato tudi morebitnim predstavnikom ljudstva z avtokratskimi značilnostmi onemogoča, da bi na oblasti povzročili večjo škodo. Za slednje je oblast v vitki državi tudi manj mamljiva.
Če je bila v kriznih koronskih časih nekoliko večja intervencija države koristna in potrebna, da smo se iz korone gospodarsko izvili kot drugi najboljši v Evropi, pa je zdaj čas, da postavimo našo državo »na dieto«. Da jo z nižjimi davki in odpravo nepotrebnih izdatkov naredimo za državo, ki bo servis za državljane v osnovnih funkcijah, drugod pa jim bo omogočala svobodo in kreativnost ter priložnost, da z lastnim delom tudi dostojno zaslužijo.
Tako vitkejša država bo tudi bolje pripravljena na situacijo, če oblast znova prevzamejo tisti, ki bi radi povozili demokracijo tako, da bi sami, prek kakšne revolucije, »zaščitili« državljane pred njihovimi demokratično izvoljenimi predstavniki.
Državo na dieto! Odličen predvolilni slogan, samo da ga nobena stranka ne bo vzela za svojega. Vse stranke, ko pridejo na oblast, ravnajo bolj ali manj enako: rade bi čim več denarja za svoje resorje, zato da ga potem delijo po svoji predstavah. Levi preferirajo delitev denarja davkoplačevalcev za socialne programe, desni preferirajo investicije, oboji pa računajo, da si bodo s tem kupili volivce.
Najbolj koristno porabljen denar je tisti, ki ga država nikoli ne vidi. Tako podjetja kot gospodinjstva znajo najbolje skrbeti sama zase in najbolj koristno porabljati svoj denar. Država naj usmerja svoje aktivnosti in denar tja, kjer trg ne deluje.
Absolutno se strinjam s konceptom “vitke države”. Namreč nikakor ne morem pozabiti kultne britanske satirične nadaljevanje Yey, Minister. In popolnoma jasno je, da javni sektor skrbi za svoje razraščanje in pridobivanje oblasti nad ostalimi državljani in jim že dolgo v svojem bistvu ne služi več. Zaradi prepletanja s politiko služenje ljudstvu že dolgo izgublja na kvaliteti, je pa vedno močjeje prilepljeno na proračun tudi preko sindikalnih vzvodov – izsiljevanja. Če k temu prištejemo še množico prilepljenih nevladnih istitucij, ki igrajo svojo igro “v imenu ljudstva” skupaj celo z “neodvisno” sodno oblastjo – lahko ugotovimo, da je v naši deželi izredno težko vladati in biti pri tem uspešem pri skrbi za vse ljudi. Javni sektor je postal določena elita, ki pa bi bila pred navadnih delavcev v proizvodnji in kmetijstvu precej manj elitna – a njim vse, ne glede na to kako drugi v državi živijo – vse jim pripada in vse je njihova pravica. Neverjetno!
Neva, točno tako.
Pridružujem se vašemu mnenju, da NEKATERI (ki niso predstavniki navadnega ljudstva) ovirajo to vlado in hočejo, da zavlada (sindijati sodstvo, Nevladniki…) kar ULICA, ki jo vodi “podzemlje”.
Lepe besede v zadnjih dveh odstavkih.
Ampak vse potrebuje svoj čas. Če se je 30 let krepila državna birokracija in so se redile pijavke. se tega ne da spremeniti čez noč.
Odvisno tudi od nas, volivcev, kateri opciji bomo dali svoj glas.
Moje mnenje.
Tvoje mnenje je prazen monolog. Tako kot moje, kajne, modrijanka??
Če ljudstvo RS predstavljajo, anarhisti, razbijači, lažnivci, kradljivci in podobni lenuhi, ki so in še uprizarjajo nespodobne proteste po Ljubljani, potem smo Slovenci zares postali narod lenuhov, parazitov in blebetačev, ki jim je pomembno samo to, da predsednik vlade ni Janša in da imajo vsak dan novega psa na protestih. Če odmislimo ostale skrajnolevičarske stranke KUL in se osredotočimo samo na SD, ki naj bi bila reprezentativna stranka levice, v resnici pa so v 30 letih uničili javno upravo, uničili šolstvo, opetnajstili upokojence (razen Kučana in ostalih rasnih komunajzarjev), da o CSD, ki so leglo lenobe in nečlovečnosti sploh ne govorimo. Le ošvrk na trenutne poslance SD in tiste, ki jih pripravljajo za volitve aprila,. nam pove, da so postrgali po prežganem dnu svoje posode. A vse to se da s pravo vlado popraviti v 10 letih, sodstvo, ki nam je Slovencem, pa tudi Evropi v posmeh, je možno urediti le z ustavno večino v parlamentu, te pa zaradi naraščanja števila anarhistov in lenuhov, še dolgo ne bo.
Nujno je VAROVATI zakonito VLADO in SLOVENSKO ljudstvo – pred KULOM, ki nas pelje vzvratno v nazadovanje.
Končno in glasno moramo povedati, da KUL ni rešitev, ampak PROBLEM.
Pred volivci sta dve opciji.
Dva mandata močne desno sredinske koalicije in njene vlade sta potrebni, da Slovenija izplava.
Po drugi strani pa polovica mandata leve koalicije in vlade zadostuje, da Slovenijo spravi dokončno na kolena.
Točno tako.
Sam sebe pa vendar nihče ne more postaviti za predstavnika ljudstva. Kovačeva je rada samooklicuje za nekaj takega, očitno ima narcisoidno motnjo, ker zdrav človek bi bil pri takih izjavah zelo previden. Bi pač v 8. marcu povedali za kaj se zavzemajo (pa jim to ne gre od rok – so pač PROTI) in se deklarirali kot politična stranka oz. njen podmladek, kar v resnico so.
Izjava Leva Krefta v tem kontekstu še kako drži:»Danes nismo v položaju, da bi bilo treba varovati predstavnike ljudstva pred ljudstvom, ampak bi bilo treba varovati ljudstvo pred njegovimi predstavniki,« Še posebno pred namišljenimi!
Kovačeva – 8.marec, se bori za SVOJ žep.
Privilegije, tako ona, kot oče, imajo še od Titovih časov.
Toda pohlepnim nikoli, še tako veliki privilegiji, ne zadostujejo.
Take ljudi naši sosedje poimenijejo :”Mai contenti” (nikoli zadovoljni).
Res je, tako kot Iskreni.net in podobne nebodigatreba institucije… Haska pa nobenega 😉
Če je torej treba ljudstvo zaščititi pred njegovimi lastnimi predstavniki, se pojavlja vprašanje, kdo pa naj ga zaščiti.
***
Če oblast gre preko ustavnih okvirov, je Ustavno sodišče tisto, ki mora stopiti na zavoro in jo – ustaviti.
Zato pa smo ustavna demokracija.
Ljudstvo pa ima seveda pravico, da protestira proti oblasti, tudi neutemeljeno. Vsaj po mnenju oblasti.
Torej US dovoljuje tudi NEPRIJAVLJENE PROTESTE?
Ali je to zakonito?
Kraševka, daj predlog ustavnemu sodišču, da preveri ustavnost zakona, ki določa pravila za organizacijo protestov.
Po mojem mnenju so ta pravila preveč restriktivna in dejansko je namen zakonodajalca bil, da se protesti čim bolj omejijo. Razumljivo, da si nobena oblast ne želi protestov proti sebi. Ampak smisel protestov je prav v tem, da so uperjeni proti oblasti. Hvalni protesti obstajajo samo v diktaturah in so nekakšno leseno železo.
Sodišča pa res “delajo” po polžje.
Koroška dečka bosta prej polnoletna, kot pa bo sodstvo odreagiralo. Sramota.
In tu ima Jelinčič popolnoma prav.
Skrajšati sodne roke!
Vprašanje se postavlja, kdo bo kontroliral te polže v sodstvu?