Kako Cerkev določi, katera prikazovanja Marije so resnična?
POSLUŠAJ ČLANEK
Ko pride do Marijinih prikazovanj, Katoliška Cerkev ukrepa premišljeno in se osredotoča bolj na sporočilo kot na čudež.
Z različnih koncev sveta je bilo skupaj več kot 1500 poročanj o prikazovanju Marije, a v zadnjem stoletju jih je Cerkev priznala zgolj 20, piše The Catholic Herald.
Med njimi (še) ni Medžugorja, a primer je, poznavajoč standardne postopke priznanja Marijinih prikazovanj, po svoje poseben in za Vatikan razmeroma zapleten.
Nadnaravni pojavi, kot je domnevni sončni čudež v Fatimi na Portugalskem pred skoraj stotimi leti, niso glavni dejavniki pri določanju pristnosti prikazovanja. V Fatimi je leirski škof priznal prikazovanje, ne pa sončnega čudeža samega.
Na mesto škofa je prišel leta 1930, več kot 12 let po zadnjem prikazovanju Mariji Luciji dos Santos in njenima bratrancema, Jacinti in Franciscu Marto.
Odgovornost za lokalnega škofa
Vatikanske "norme glede načina postopka pri razločevanju domnevnih prikazovanj in razodetij" je potrdil papež Pavel IV. leta 1978.
Odgovornost za določanje, ali je neko prikazovanje verodostojno, pritiče lokalnemu škofu. Postopek ni nikoli kratek in v nekaterih primerih traja tudi več sto let. Izpraša se vidce in priče, raziskati je potrebno tako imenovane "sadove prikazovanj" kot so spreobrnjenja, čudeži in ozdravitve.
Lokalni škof mora sestaviti komisijo strokovnjakov, sestavljeno iz teologov, poznavalcev kanonskega prava, psihologov in zdravnikov. Slednji mu pomagajo opredeliti dejstva, mentalno, moralno in duhovno zdravje, resnost vidca ter ugotoviti, ali sporočila in pričevanje vsebujejo kakšne teološke ali doktrinalne napake.
Do papeža le, če se ne more razrešiti na lokalni ravni
Škof lahko nazadnje naredi tri zaključke: lahko označi prikazovanje kot resnično; lahko reče, da ni resnično in s tem pušča odprt prostor za pritožbo; ali pa da trenutno sam ne more presoditi in potrebuje pomoč.
V zadnjem primeru se raziskavo obravnava na škofovski konferenci države, iz katere lokalni škof prihaja. Če tudi na konferenci ne morejo priti do zaključka, se primer preda papežu. Slednji za nadaljnje ukrepanje določi odposlanca, ki lahko za raziskavo pooblasti še koga drugega.
V kateri fazi postopka priznanja Marijinih prikazovanj je Medžugorje?
Po skepticizmu lokalnega škofa je Jugoslovanska škofovska konferenca leta 1991 izdala deklaracijo, po kateri verjetje v nadnaravna prikazovanja Marije v Medžugorju nima osnove.
Pet let kasneje je tajnik Kongregacije za doktrino vere, nadškof Tarcisio Bertone (pod vodjem Josephom Ratzingerjem), razglasil, da uradna romanja v Medžugorje niso dovoljena, s čemer je župnijam in redovnim skupnostim prepovedal, da jih organizirajo.
Leta 2010 je na zahtevo bosansko-hercegovskih škofov Vatikan ustanovil komisijo, ki naj bi preučila fenomen Medžugorja. Ta je z delom končala v letu 2014, a njeni rezultati še do danes niso javno razglašeni.
Na splošno so Vatikanski uradniki skozi leta izražali dokaj skeptična stališča glede domnevnih Marijinih prikazovanj v Medžugorju, ne zgolj glede njihove vsebine, temveč tudi, ker so sporočila v nekaterih primerih izpodbijala avtoriteto lokalnega škofa. Tudi zadnji papežev odposlanec, ki je sicer v Medžugorje prišel preverjat stanje bogoslužja, je dejal, da se Marija tukaj obnaša drugače kot v priznanih svetiščih.
Dokler ni javno razglašena drugačna odločitev, velja stališče jugoslovanske škofovske konference iz leta 1991. Papež Frančišek je ob svojem obisku Sarajeva junija 2015 sicer dejal, da je Kongregacija za doktrino vere že sprejela stališče ter da bodo smernice za škofe glede tega razglašene kmalu, vendar se vse do danes to ni zgodilo.
Nekateri opazovalci menijo, da je odlašanje posledica dejstva, da tudi Vatikan ne vidi nadnaravnih elementov glede dogajanja v Medžugorju, obenem pa noče poteptati sadov, ki jih to vse bolj popularno romarsko središče nedvomno prinaša.
Po skepticizmu lokalnega škofa je Jugoslovanska škofovska konferenca leta 1991 izdala deklaracijo, po kateri verjetje v nadnaravna prikazovanja Marije v Medžugorju nima osnove.
Pet let kasneje je tajnik Kongregacije za doktrino vere, nadškof Tarcisio Bertone (pod vodjem Josephom Ratzingerjem), razglasil, da uradna romanja v Medžugorje niso dovoljena, s čemer je župnijam in redovnim skupnostim prepovedal, da jih organizirajo.
Leta 2010 je na zahtevo bosansko-hercegovskih škofov Vatikan ustanovil komisijo, ki naj bi preučila fenomen Medžugorja. Ta je z delom končala v letu 2014, a njeni rezultati še do danes niso javno razglašeni.
Na splošno so Vatikanski uradniki skozi leta izražali dokaj skeptična stališča glede domnevnih Marijinih prikazovanj v Medžugorju, ne zgolj glede njihove vsebine, temveč tudi, ker so sporočila v nekaterih primerih izpodbijala avtoriteto lokalnega škofa. Tudi zadnji papežev odposlanec, ki je sicer v Medžugorje prišel preverjat stanje bogoslužja, je dejal, da se Marija tukaj obnaša drugače kot v priznanih svetiščih.
Dokler ni javno razglašena drugačna odločitev, velja stališče jugoslovanske škofovske konference iz leta 1991. Papež Frančišek je ob svojem obisku Sarajeva junija 2015 sicer dejal, da je Kongregacija za doktrino vere že sprejela stališče ter da bodo smernice za škofe glede tega razglašene kmalu, vendar se vse do danes to ni zgodilo.
Nekateri opazovalci menijo, da je odlašanje posledica dejstva, da tudi Vatikan ne vidi nadnaravnih elementov glede dogajanja v Medžugorju, obenem pa noče poteptati sadov, ki jih to vse bolj popularno romarsko središče nedvomno prinaša.
Vernik ni dolžan verjeti v prikazovanja
V vsakem primeru katoliška cerkev od vernikov ne zahteva, da morajo verjeti v prikazovanja, tudi tista, ki jih je cerkev priznala.
S priznanjem Cerkev zgolj pritrdi, da sporočilo ne nasprotuje veri ali morali. Hkrati dovoljuje sporočilo o prikazovanju širiti javno.
Zadnje objave
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
2 komentarja
[email protected]
V Medjugorju še nisem bila, ampak si pa resnično želim iti. Če je tam toliko ljudi našlo vero, če so opravili spoved, našli smisel življenja, resnično ne more biti nekaj slabega, pa ne glede na to, ali gre za resnična prikazovanja ali ne.
Se pravi, da se v Medjugorju dogajajo same pozitivne stvari.
Kar se tiče hotelov, oddajanja sob, turizma in spominkov, a se ne dogaja isto v Fatimi in v Lurdu? Če ljudje pridejo v ta kraj, morajo nekje prespati, se nekje umiti in nekaj pojesti, to je vse človeško, kajne?
AlojzZ
Medjugorje je dokaz, da Satanu vse spodleti.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.