Foto: Matija Sušnik, dz-rs.si

Danes se je na odboru za zdravstvo poslancem predstavil kandidat za ministra za zdravje, ki bo to funkcijo skoraj gotovo tudi izglasovan. V predstavitvi pred odborom je oče petih otrok med drugim napovedal krepitev primarne ravni in spremembo financiranja zdravstva.

Janez Poklukar, po izobrazbi zdravnik internist, je tudi povedal, da bi bil v tem trenutku precej raje v ambulanti, a verjame, da lahko na položaju ministra naredi bistveno več za ljudi.

Podpira ga celotna koalicija in tudi SNS, člani odbora pa so z 10 glasovi za in štirimi proti podprli njegovo kandidaturo. Dokončno naj bi ga državni zbor potrdil na izredni seji v torek.

42-letni Gorjan je kot prioritete ministrovanja izpostavil predvsem krepitev primarnega zdravstva, sistem celostne zdravstvene obravnave bolnika, spremembo in razpršitev financiranja zdravstva, vzpostavitev agencije za kakovost v zdravstvu in obvladovanje epidemije covida-19. “Zavedam se, da na mesto zdravstvenega ministra verjetno prihajam v enem najtežjih trenutkov za zdravstvo. Zadnja leta so bila za bolnišnice finančno težka, zdravstvo se sooča s pomanjkanjem kadra, in slabim vlaganjem v infrastrukturo, dnevni tempo zadnje leto pa narekuje epidemija covida-19,” je dejal.

Poudaril je, da ni član nobene stranke in nobene kvote. “Prišel sem sem z ekipo in stroko postaviti gabarite za dobro delo, ampak na koncu bomo potrebovali voljo vseh skupaj. Verjamem, da nam ne bo lahko, ampak če se bomo poslušali in tudi slišali, bomo tudi stvari ustrezno dogovorili in začrtali pot.”

  1. Zdravstvo naj temelji na močnem primarnem zdravstvu in na boljši komunikaciji

Zdravstvo mora po njegovem mnenju temeljiti na močnem primarnem zdravstvu, zato je treba krepiti zdravstvene domove, preventivne programe, zagotavljati dodatne ukrepe na področju promocije zdravja, krepiti referenčne ambulante in centre zdravja. Omenil je tudi združevanje vodstev bolnišnic in njihovo specializacijo. Glede vodenja bolnišnic pa je treba po njegovem mnenju vodstvom dati tudi ustrezna orodja za upravljanje.

“Pomembno se mi zdi tudi okrepiti komunikacijske kanale med zdravstvenimi ravnmi, zagotoviti integrirano zdravstveno oskrbo na vseh nivojih, dosežke pri integrirani zdravstveni oskrbi paliativnega bolnika na Gorenjskem pa je treba prenesti na vse ravni in vse regije,” meni ministrski kandidat.

2. Ustaviti trend odhoda kadrov, na novo definirati košarico

Poudaril je, da je bilo leta 2003 v Sloveniji 300.000 prebivalcev, starejših od 65 let, danes jih je 419.000, do leta 2040 jih bo po projekcijah 545.000. “Že samo te številke narekujejo, da zdajšnji sistem financiranja zdravstva ni vzdržen, zato bo treba najti druge vire, jih razpršiti. Povečati sicer prihodke, kajti potrebe bodo vse večje, to je naša resničnost. Tudi pri virih iz proračuna bo treba definirati, kaj spada v osnovno košarico oz. osnovno zavarovanje in razmisliti o preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,” je dejal in poudaril, da je velik problem tudi odhod zdravstvenega kadra  v tujino.

“Potrebno je zaustaviti trend odhodov kadra, zlasti medicinskih sester iz zdravstva, predvsem z delovišč, ki delujejo neprekinjeno. Kadre v zdravstvu je treba načrtovati na podlagi potreb prebivalstva in za to mora obstajati strategija,” je bil jasen.

Za primere kritičnih situacij, ko bi potrebovali dodaten zdravstveni kader prej, kot se lahko izšola, je treba poenostaviti postopke za uvoz kadra iz tujine. Poleg izboljšanja plač je za zdravstvene delavce treba vzpostaviti primerne delovne pogoje in jim omogočiti karierni razvoj, je prepričan.

3. Digitalizacija v zdravstvu in odpravljanje administrativnih ovir

Glede skrajševanja čakalnih vrst je treba odpraviti administrativne ovire pri pripravi napotnic oz. čakalnih seznamov, krepiti preventivo in ustaviti defenzivno medicino oz. prekomerno napotovanje na zdravstvene storitve s tem, da stroka opredeli, kaj in kdaj bolnik potrebuje za določeno stanje.

Pomemben del zakonodaje, ki jo bo treba sprejeti, je po njegovih navedbah tudi zakon o dolgotrajni oskrbi.

Po kandidatovem mnenju je treba v večji meri izkoristiti dostopne tehnologije, pri čemer je omenil telemedicino, prav tako pa je treba nadgraditi elektronski zdravstveni karton in povezati informacijske sisteme različnih zdravstvenih izvajalcev v enotno platformo. Meni tudi, da je treba nadaljevati postavitev urgentnih centrov: “Epidemija je spodbudila, da smo pospešeno preizkusili dispečerski center za celo Slovenijo,” pravi in dodaja, da bo pomemben del zakonodaje tudi helikoptersko reševanje.

4. Epidemija terja veliko previdnost pri ukrepih, potrebujemo strategijo cepljenja

Glede epidemije, ki je odločilno zaznamovala zadnje leto v zdravstvu, je dejal, da sta potrebni velika previdnost pri sproščanju ukrepov in nadaljnja solidarnost med ljudmi, saj “virus ne izbira, virus najde, in to najšibkejše”. Ob tem se je zahvalil vsem zaposlenim v zdravstvu, pa tudi vsem “malim ljudem”, ki so bili ključni, da se epidemija umirja.

Da bi se v doglednem času vrnili v karseda normalno življenje, sta potrebna zadostna precepljenost in spoštovanje ukrepov. Če bi bilo precepljeno prebivalstvo, starejše od 65 let, bi namreč v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, ki ga vodi od leta 2019, sprejeli le tretjino covidnih bolnikov, je poudaril. Zato mora biti strategija cepljenja po njegovem prepričanju narejena z razmislekom.

Izven covid epidemije je sicer kot največji zdravstveni težavi v Sloveniji Poklukar izpostavil starajočo se populacijo in življenjski slog, zaradi katerega izstopajo srčno-žilne bolezni in rak.

5. Evtanazija zame ni sprejemljiva, nisem član nobene stranke ali kvote

Nekaj pohval je Poklukar med razpravo na odboru prejel tudi od drugih opozicijskih strank. Opozicijski poslanci so namreč pohvalili njegovo delo na UKC in v jeseniški bolnišnici, a so v istem dihu dejali, da gre sedaj za drugačno stopničko.

Poslanca Trčka je zanimalo tudi, kdo bo imel glavno vlogo na ministrstvu: ali bo to minister za zdravje ali predsednik vlade ter če je res, da je kandidat Nove Slovenije.

»Nisem član nobene politične stranke, nisem član nobene kvote, sem sem prišel z ekipo in stroko postaviti neke gabarite za uspešno nadaljnje delo. Vendar bomo na koncu vsi skupaj potrebovali voljo.«


Vprašanja so bila namenjena tudi opredelitvi kandidata do same epidemije in ukrepov. “Glavni cilj mora biti opolnomočenje državljana, kako se mora vesti, da čim več pripomore k svojemu zdravju. Epidemije ne bomo premagali minister za zdravje z ukrepi, niti ne vlada, ampak ko bodo ljudje ugotovili, da je potrebno spoštovati ukrepe,” je dejal.

Moral pa je odgovoriti tudi na vprašanja o evtanaziji. Dejal je: »Kot zdravnik zame moralno etično to ni del o katerem bi razpravljal. Zame je sprejemljiva paliativa in vsa sodobna medicina, evtanazija pa zagotovo ne.« Kandidat za ministra pa je na vprašanje o dopolnilnem zavarovanju dejal, da je pristaš tega, da ga je treba preoblikovati.

25 KOMENTARJI

  1. Pokljukar deluje kot kot človek, ki želi dobro Sloveniji in zdravstvu.
    Skrbi pa me, ker niste dovolj razložili kaj pomeni predlagana sprememba financiranja zdravstva.
    Do sedaj je to pomenilo več denarja za zdravstvo in posledično še večje čakalne vrste, dvoživkarstvo zdravnikov, ki jim je na koncu pomembnejši popoldanski privatni del kot javno zdravstvo, čeprav so prav oni veliki zagovorniki javnega zdravstva. Kaj ne bi bil če lahko dopoldne za državno plačo nabirajo paciente za popoldansko privatno delo in si za minimalno odškodnino najemajo nesramno drago medicinsko opremo itd.
    Zame bi bil veliko bolj verodostojen, če bi prebral in povzel program zdravstvene reforme poštenih zdravnikov z dr. Brecljem na čelu.

    • Kraševka ima težave s slovnico, vsebinsko pa zadane tarčo perfektno kot Jakov Fak v najboljših letih!
      Debela Berta pa stilno briljira, a slabo “ločuje odpadke” ko govori o zgodovinskih in sodobnih družbenih dejstvih.
      Kar fleten debatni krožek imamo na Domovinci, le Dzi nu ju bi morali priskrbeti pomoč!

  2. Podražiti alkohol in cigarete, uvesti po najmanj eno šolsko uro telovadbe na dan v oš in sš, usmeriti ljudi na rekreativno športno udejstvovanje, organizirati delovne brigade/akcije na prostem, promovirati zmerno fizično delo! In vsi bomo zdravi!

    Ukinitev dopolnilnega zdr.zavarovanja, to tudi čakamo!

    Gibanje in delo na svežem zraku, to je osnova človekovega zdravja!

    • Vidiš Berta, tokrat se pa s teboj v celoti strinjam. Sumim, da si abstinent in bi te visoke cene ne prizadele. Delo krepča! Lenoba ( beri 7 naglavnih grehov) pa je odlično gojišče za bolezni.

      • Alkohol res samo še poredko pijem. Pa še to mora biti domače izdelave, da ocenim in pohvalim vinarja ali žganjekuharja 🙂 10 evrov za liter dobrega domačega žganja pa tudi ni nek strašen strošek, sploh ker ta liter zdrži en lep čas. Ja, človek sčasoma pogrunta kaj je dobro zanj in kaj ne oz. kaj blagodejno vpliva in kaj ne. Meni alkoholni zvarki ne denejo več dobro. Pa tudi sranja v družbi je zaradi žlahtne kapljice precej, če samo pogledam kaj se dogaja okoli mene/nas, ojoj. Naj rajši konopljo legalizirajo, stokrat manj škode 🙂 Delo na njivi, v gozdu, na frišnem zraku, to je to! In tudi izogibanje sedmim smrtnim grehom je dobra življenjska popotnica.

        Kremenita starina, tako je bilo, nimaš kaj, ko je vojna je vojna za vse in v vsaki vojni zmagovalec izkorišča. Pred majem 1945 so pa Slovence gnali po nemških in laških delovnih taboriščih (ob pomoči slovenskega klera!), a ob to se pa ne boš obregnil? So po vojni pač par manjših fabrik zazidali, pa kaj potem. Pa ja ne misliš da jo bodo vojni kriminalci in poraženci kar tako, brez kazni odnesli? 🙂

      • Debeli berti, zadnji odstavek si “prepisal” od Igorja.

        Kot sem poučen so kandidate za italijanska in nemška koncentracijska ter delovna taborišča izbirali fašisti in nacisti, naj hitreje se je pa tja prišlo z napotnico slovenskih komunistov.

        Cerkev in kler s tem nimta nič.Celo, nasprotno, iz teh tabirišč sta jih tudi rešvala, kar ste komunisti in njihovi ideološki nasledniki najbolj zamerili č. gospodu škofu dr. Gregoriju Rožmanu.

    • Hvalevredno si omenil brigade, pozabil pa si omeniti družbeno koristno delo kot kazen, s katerim sta bila ob množici žrtev od lakote in nasilja zgrajena Tovarna glinice in aluminija Kidričevo ter Litostroj in še kakšna tovarna ali kak drug objekt.

      • Zelo slabo si poučen kar se zgodovine tiče, to si že premnogokrat dokazal.

        Za razumevanje, kdo vse (poleg seveda okupatorjev), kako in zakaj je pošiljal Slovence po italijanskih in tudi nemških taboriščih, prečitaj malo o zgodovini na Slovenskem v drugi polovici tridesetih let, in kakšen modus operandi je že takrat zakoličila slovenska cerkev. In kaj je ta modus operandi prinesel Slovencem v prihodnjih letih.

        Ko so moji rojaki Primorci gnili po italijanskih taboriščih in zaporih (tudi že pred vojno) in Ljubljano prosili za pomoč, jim podlasica Rožman niti enega duhovnika ni poslal za duhovno uteho ali pogovor. Kaj šele, da bi se zavzemali za rešitev iz zaporov. Raje so svojo krvoločno klerikalno vojsko zbrali, da je klala nedolžne Slovence! In jih ovajala Gestapu, ki jih je nato pošiljal v smrt.

    • Dopolnilo zdr.zavarovanje prinaša v zdravstvo potreben denar. In vsak plača enako, vsaj nekje, na nekem področju ! Mnogi ljudje plačajo mesečno za zdravstvo tudi 500, 600 ali celo več tisoč evrov ( odvisno od izobrazbe in odgvoornosti ) , nekateri pa morda 150 ali celo nič, pa imajo “enak” dostop v bolnišnico, če se jim kaj zgodi…
      Vsaj tistih 35 evrov naj pa res vsak plača enako ! Da vidi da JAVNO zdravstvo ni BREZPLAČNO ! Folk ima itak čisto preveč denarja ! Še 35 evrov naj bi zagonili za oslarije…In teh 35 evrov naj ukinejo, kajne, zdravstvo pa naj dela še za manj denarja, ali kako ?? Rezervnih genijev res ne manjka…
      Ključno je, ali bo pacient imel hiter dostop do javnega zdravstva v celoti, torej do teh zdravstvenih domov, prav tako pa do koncesionarjev , tudi naprimarni ravni, kjer jih zdaj ni, ter seveda na sekundarni ravni ! Vsak zdravnik naj bi imel možnost kandidirati za vstop v “javno zdravstvo” !! S svojo ambulanto….

      Drugo so plače v zdravstvu, ki so sramotno nizke. Zato odhod v tujino !!
      Tretje je centralizirana nabava v smislu maksimalnih cen !! Ali pa oskrba preko dobaviteljev iz Celovca ali Gradca ! Če domači dobavitelji ne zmorejo ponuditi normalnih cen !!
      In gradnja povečane Medicinske fakultete v Ljubljani !!

  3. Sliši se obetavno. Komaj čakam, da ga potrdijo.
    Mimogrede: imamo Ministrstvo za zdravje. To se sliši, kot, da se minister ukvarja z zdravjem. V resnici se ukvarja z zdravstvenim sistemom. Zato je pravilneje Ministrstvo za zdravstvo. Ministrstvo je namreč upravni organ in ne ambulanta. Z zdravjem se ukvarjajo zdravniki, sestre, pacienti… ne pa upravni organ.

  4. Poklukar deluje kot zelo dobra izbira. LMŠ ga je tudi podpiral, tako da se sedaj ne morejo izgovarjati. Velik plus za Janšo.

    Peter – delim Vašo zaskrbljenost, kako se bo minister lotil financiranja zdravstva; samo metanje dodatnega denarja tu ni rešitev, temveč je potrebno posekati dobaviteljske lovke. Polovica korupcije v Sloveniji izvira iz nepreglednega sistema nabav (ostala polovica korupcije so NVO). Državno vodene javnozdravstvene ustanove bi morale imeti pregledno voden nabavni sistem, kjer bi se iskalo po kriteriju najugodnejše cene s pomočjo iskanja sinergij med bolnišnicami. Verjetno ne bi šlo za centraliziran nabavni sistem za celotno javno zdravstvo ampak za npr. centralizacijo nabav po načinu združevanja povpraševanj.

    Debela_berta – Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega pa je edino in izključno, če se osnovno zavarovanje da na trg, ker le-to trenutno ne pokriva osnovne košarice in je zato bilo dodatno sploh uvedeno. Ukinitev dodatnega in ohranitev ureditve z osnovnim kot je sedaj pomeni metanje še več denarja v potratni sistem.

    Dodal bi tretjo točko: Izenačitev koncesionarjev z državno vodenimi javnimi zavodi v okviru JAVNEGA (NE DRŽAVNEGA!) zdravstva. Možnost, da zavarovanje pokrije kateregakoli izbranega zdravnika. To je nujno.

  5. Od Gantarja do Poklukarja se lahko že na začetku govori o napredku.Gantar je morda čisto dober urolog, v politiki pa je bil ena meglenka. V kvoti Desusa žal ni bil državotvoren in se mi je dokončno zameril, ko je penasto odstranjeval Pivčevo.Dosedanji ministri za zdravstvo so bolj kot ne vedrili na položaju in nihče ni zarezal v bistvo problema.Dr.Poklukarju svetujem, da se opremi z ekipo verodostojnih zdravnikov in drugih strokovnjakov, ki bodo budno nadzorovali pretok denarja v prave namene! Čas je, da se tudi dr.Brecelj in njemu podobni aktivirajo tudi malo v politiki!

  6. Gospodu Pokljukarju čestitke za potrpežljivost, saj takšnega maltretiranja ne zdrži vsak. Za to mora biti res grča.
    Menim pa, da je “njihov” in da si ne moremo nič kaj dobrega obetati.
    Zdravstvo potrebuje reforme. S samoupravljanjem že dolgo ne gre več. Kolikor pa je bombardirani kandidat za ministra lahko izjavil, se bo lotil popravlanjea zavoženega sistema. Iz parne lokomotive se ne da narediti nič drugega, kot parno lokomotivo.
    Zato vse čestitke za hrabros,t kaj več pa ni potrebno pričakovati.
    Igor, srečala se bova na koncu čakalne vrste.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime