Kako bo zdravstveni sistem spreminjal bodoči minister za zdravje Janez Poklukar

Uredništvo
Foto: Matija Sušnik, dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes se je na odboru za zdravstvo poslancem predstavil kandidat za ministra za zdravje, ki bo to funkcijo skoraj gotovo tudi izglasovan. V predstavitvi pred odborom je oče petih otrok med drugim napovedal krepitev primarne ravni in spremembo financiranja zdravstva.

Janez Poklukar, po izobrazbi zdravnik internist, je tudi povedal, da bi bil v tem trenutku precej raje v ambulanti, a verjame, da lahko na položaju ministra naredi bistveno več za ljudi.

Podpira ga celotna koalicija in tudi SNS, člani odbora pa so z 10 glasovi za in štirimi proti podprli njegovo kandidaturo. Dokončno naj bi ga državni zbor potrdil na izredni seji v torek.

42-letni Gorjan je kot prioritete ministrovanja izpostavil predvsem krepitev primarnega zdravstva, sistem celostne zdravstvene obravnave bolnika, spremembo in razpršitev financiranja zdravstva, vzpostavitev agencije za kakovost v zdravstvu in obvladovanje epidemije covida-19. "Zavedam se, da na mesto zdravstvenega ministra verjetno prihajam v enem najtežjih trenutkov za zdravstvo. Zadnja leta so bila za bolnišnice finančno težka, zdravstvo se sooča s pomanjkanjem kadra, in slabim vlaganjem v infrastrukturo, dnevni tempo zadnje leto pa narekuje epidemija covida-19," je dejal.

Poudaril je, da ni član nobene stranke in nobene kvote. "Prišel sem sem z ekipo in stroko postaviti gabarite za dobro delo, ampak na koncu bomo potrebovali voljo vseh skupaj. Verjamem, da nam ne bo lahko, ampak če se bomo poslušali in tudi slišali, bomo tudi stvari ustrezno dogovorili in začrtali pot."


  1. Zdravstvo naj temelji na močnem primarnem zdravstvu in na boljši komunikaciji




Zdravstvo mora po njegovem mnenju temeljiti na močnem primarnem zdravstvu, zato je treba krepiti zdravstvene domove, preventivne programe, zagotavljati dodatne ukrepe na področju promocije zdravja, krepiti referenčne ambulante in centre zdravja. Omenil je tudi združevanje vodstev bolnišnic in njihovo specializacijo. Glede vodenja bolnišnic pa je treba po njegovem mnenju vodstvom dati tudi ustrezna orodja za upravljanje.

"Pomembno se mi zdi tudi okrepiti komunikacijske kanale med zdravstvenimi ravnmi, zagotoviti integrirano zdravstveno oskrbo na vseh nivojih, dosežke pri integrirani zdravstveni oskrbi paliativnega bolnika na Gorenjskem pa je treba prenesti na vse ravni in vse regije," meni ministrski kandidat.

2. Ustaviti trend odhoda kadrov, na novo definirati košarico


Poudaril je, da je bilo leta 2003 v Sloveniji 300.000 prebivalcev, starejših od 65 let, danes jih je 419.000, do leta 2040 jih bo po projekcijah 545.000. "Že samo te številke narekujejo, da zdajšnji sistem financiranja zdravstva ni vzdržen, zato bo treba najti druge vire, jih razpršiti. Povečati sicer prihodke, kajti potrebe bodo vse večje, to je naša resničnost. Tudi pri virih iz proračuna bo treba definirati, kaj spada v osnovno košarico oz. osnovno zavarovanje in razmisliti o preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," je dejal in poudaril, da je velik problem tudi odhod zdravstvenega kadra  v tujino.

"Potrebno je zaustaviti trend odhodov kadra, zlasti medicinskih sester iz zdravstva, predvsem z delovišč, ki delujejo neprekinjeno. Kadre v zdravstvu je treba načrtovati na podlagi potreb prebivalstva in za to mora obstajati strategija," je bil jasen.

Za primere kritičnih situacij, ko bi potrebovali dodaten zdravstveni kader prej, kot se lahko izšola, je treba poenostaviti postopke za uvoz kadra iz tujine. Poleg izboljšanja plač je za zdravstvene delavce treba vzpostaviti primerne delovne pogoje in jim omogočiti karierni razvoj, je prepričan.

3. Digitalizacija v zdravstvu in odpravljanje administrativnih ovir


Glede skrajševanja čakalnih vrst je treba odpraviti administrativne ovire pri pripravi napotnic oz. čakalnih seznamov, krepiti preventivo in ustaviti defenzivno medicino oz. prekomerno napotovanje na zdravstvene storitve s tem, da stroka opredeli, kaj in kdaj bolnik potrebuje za določeno stanje.

Pomemben del zakonodaje, ki jo bo treba sprejeti, je po njegovih navedbah tudi zakon o dolgotrajni oskrbi.

Po kandidatovem mnenju je treba v večji meri izkoristiti dostopne tehnologije, pri čemer je omenil telemedicino, prav tako pa je treba nadgraditi elektronski zdravstveni karton in povezati informacijske sisteme različnih zdravstvenih izvajalcev v enotno platformo. Meni tudi, da je treba nadaljevati postavitev urgentnih centrov: "Epidemija je spodbudila, da smo pospešeno preizkusili dispečerski center za celo Slovenijo," pravi in dodaja, da bo pomemben del zakonodaje tudi helikoptersko reševanje.

4. Epidemija terja veliko previdnost pri ukrepih, potrebujemo strategijo cepljenja


Glede epidemije, ki je odločilno zaznamovala zadnje leto v zdravstvu, je dejal, da sta potrebni velika previdnost pri sproščanju ukrepov in nadaljnja solidarnost med ljudmi, saj "virus ne izbira, virus najde, in to najšibkejše". Ob tem se je zahvalil vsem zaposlenim v zdravstvu, pa tudi vsem "malim ljudem", ki so bili ključni, da se epidemija umirja.

Da bi se v doglednem času vrnili v karseda normalno življenje, sta potrebna zadostna precepljenost in spoštovanje ukrepov. Če bi bilo precepljeno prebivalstvo, starejše od 65 let, bi namreč v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, ki ga vodi od leta 2019, sprejeli le tretjino covidnih bolnikov, je poudaril. Zato mora biti strategija cepljenja po njegovem prepričanju narejena z razmislekom.

Izven covid epidemije je sicer kot največji zdravstveni težavi v Sloveniji Poklukar izpostavil starajočo se populacijo in življenjski slog, zaradi katerega izstopajo srčno-žilne bolezni in rak.

5. Evtanazija zame ni sprejemljiva, nisem član nobene stranke ali kvote


Nekaj pohval je Poklukar med razpravo na odboru prejel tudi od drugih opozicijskih strank. Opozicijski poslanci so namreč pohvalili njegovo delo na UKC in v jeseniški bolnišnici, a so v istem dihu dejali, da gre sedaj za drugačno stopničko.

Poslanca Trčka je zanimalo tudi, kdo bo imel glavno vlogo na ministrstvu: ali bo to minister za zdravje ali predsednik vlade ter če je res, da je kandidat Nove Slovenije.

»Nisem član nobene politične stranke, nisem član nobene kvote, sem sem prišel z ekipo in stroko postaviti neke gabarite za uspešno nadaljnje delo. Vendar bomo na koncu vsi skupaj potrebovali voljo.«


Vprašanja so bila namenjena tudi opredelitvi kandidata do same epidemije in ukrepov. "Glavni cilj mora biti opolnomočenje državljana, kako se mora vesti, da čim več pripomore k svojemu zdravju. Epidemije ne bomo premagali minister za zdravje z ukrepi, niti ne vlada, ampak ko bodo ljudje ugotovili, da je potrebno spoštovati ukrepe," je dejal.

Moral pa je odgovoriti tudi na vprašanja o evtanaziji. Dejal je: »Kot zdravnik zame moralno etično to ni del o katerem bi razpravljal. Zame je sprejemljiva paliativa in vsa sodobna medicina, evtanazija pa zagotovo ne.« Kandidat za ministra pa je na vprašanje o dopolnilnem zavarovanju dejal, da je pristaš tega, da ga je treba preoblikovati.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023
Kmetijsko ministrstvo odpravilo odločbo o odvzemu goveda pri Krškem
  • 28. 12. 2023

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja