Kako bo koronavirus vplival na naše prihodnje življenje in kako se s tem sooča Evropska komisija

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Novi koronavirus bo najverjetneje živel z nami še naprej. Med znanstveno stroko je čedalje manj upanja, da bo, tako kot njegov najbližji sorodnik SARS-CoV-1, po sprva silovitem izbruhu izginil iz človeške populacije. Zato se že pripravljajo na razmere, v katerih bomo s tem virusom v prihodnje živeli.

Po začetnem šoku pa se prebuja tudi Evropska komisija. Jasno je, da ukrepi socialnega distanciranja delujejo. Vendar pa obenem prizadetim državam povzročajo silovito gospodarsko škodo, ki jo nekateri že primerjajo z veliko depresijo v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja.

Zato je komisija pripravila dokument, ki določa, kako življenje v EU v naslednjih nekaj mesecih ali celo letih čim bolj normalizirati.

Trenutne projekcije kažejo, da se bo gospodarska rast v evroobmočju letos lahko skrčila tudi za 10-odstotkov, kar so številke, ki odgovornim povzročajo hud glavobol.


Zimski izbruhi novega koronavirusa


Idealen scenarij bi bil, da bi se novi koronavirus, tako kot njegova brata SARS in MERS, kmalu poslovil iz človeške populacije in svoj razmnoževalni cikel nadaljeval med živalskimi vrstami, ki so nanj bistveno bolj prilagojene. Toda upanja za to preprosto ni več. Znanstveniki tako že računajo napovedi, kakšne izbruhe novega koronavirusa lahko v prihodnje pričakujemo. Jasno je, da se virus najbolje širi v hladnejšem podnebju. Tako o katastrofalnih izbruhih povzročajo predvsem iz severne poloble, medtem ko iz južne polovice sveta takšnih novic še ni. Toda situacija se lahko kaj kmalu obrne, ko bo južni del sveta stopil v meteorološko zimo.

Znanstveniki domnevajo, da bo poletje v Evropo prineslo vsaj kratkotrajno olajšanje, saj se virus ta čas ne bo širil tako uspešno. Vendar pa težave znova utegnejo nastati v zimskih mesecih. Takrat bi bili lahko znova priča izbruhom, kot smo jih vajeni v obdobjih gripe, le da bi bili ti izbruhi še veliko silovitejši.

Dosedanje ugotovitve kažejo tudi, da se je z virusom, ki precej hitro mutira, vsekakor mogoče ponovno okužiti. Z novim koronavirusom bi se lahko nekateri okužili vsako leto. Zato silovitost izbruhov s prekuženostjo populacije ne bi bistveno upadala.

Ukrepi za nekaj tednov, nikakor pa ne za mesece ali leta


Ukrepi socialnega oziroma fizičnega distanciranja so se pri tej krizi z medicinskega stališča izkazali kot precej učinkoviti, saj je državam, ki jih dosledno uveljavljajo, uspelo epidemijo zajeziti. Težava pa je, da jih nismo sposobni držati več kot nekaj tednov. Zdravilo, ki ga uporabljamo, lahko v tem primeru postane usodnejše od samega virusa. Zaradi različnih pristopov nastajajo tudi konflikti med posameznimi članicami EU.

EK za postopno normalizacijo razmer


Zato Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, poziva vseh 27 držav članic EU, naj uskladijo odpravo omejitev in nadaljujejo z usklajevanjem svojega pristopa k reševanju problema pandemije. Opozarja, da "nezadostno usklajevanje pri odpravi omejitev pomeni tveganje za negativne učinke za vse države članice in povečuje napetosti med njimi." Ob tem priznava, da ni rešitve, ki bi ustrezala vsem, vendar bi si morale države članice prizadevati, da bi se medsebojno obveščale o izvedenih korakih.


Na začetku pandemije so številne države zaprle svoje meje, ne da bi druga drugo na to opozorile. Ursula von der Leyen zdaj upa, da se bo ponovno odpiranje meja v prihodnjih tednih in mesecih zgodilo mnogo bolj sistematično.

Evropska komisija se v dokumentu zaveda, da je normaliziranje življenja lahko nevarno: "Zagotovo bo takšno postopno odpravljanje omejitev povzročilo nove okužbe." Zato je treba poudariti, da je treba dogajanje natančno spremljati in uvesti nove, morda še bolj drakonske ukrepe. Von der Leyen piše, da "bomo morali živeti z virusom, dokler ne bomo razvili cepiva."

Nekatere države kot so Avstrija in Danska v tem času že načrtujejo postopno normalizacijo razmer. Medtem pa Francija in Španija napovedujeta, da bodo sprejeti ukrepi veljali vsaj do sredine maja. Marsikje je pristope zelo težko uskladiti, v Nemčiji ima tako svoje strategije skoraj vsaka od šestnajstih zveznih dežel.

Sveženj gospodarskih spodbud


Na koncu dokumenta se Ursula von der Leyen zaveže, da bo pripravila načrt za obnovo gospodarstva, ki ga je koronavirus močno prizadel. Članice poziva k spodbujanju povpraševanja in proizvodnje, pa tudi k nižanju davkov.

Dokument navaja tudi, da bo „Komisija razvila strategijo za oživitev gospodarstva, ki bo temeljila na novem srednjeročnem proračunskem načrtu in preoblikovanem akcijskem načrtu za leto 2020“. O njem bodo voditelji članic EU razpravljali prihodnji teden, finančni vložek v obnovitvene ukrepe pa po trenutnih ocenah znaša 100 milijard evrov.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike