Novi koronavirus bo najverjetneje živel z nami še naprej. Med znanstveno stroko je čedalje manj upanja, da bo, tako kot njegov najbližji sorodnik SARS-CoV-1, po sprva silovitem izbruhu izginil iz človeške populacije. Zato se že pripravljajo na razmere, v katerih bomo s tem virusom v prihodnje živeli.
Po začetnem šoku pa se prebuja tudi Evropska komisija. Jasno je, da ukrepi socialnega distanciranja delujejo. Vendar pa obenem prizadetim državam povzročajo silovito gospodarsko škodo, ki jo nekateri že primerjajo z veliko depresijo v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja.
Zato je komisija pripravila dokument, ki določa, kako življenje v EU v naslednjih nekaj mesecih ali celo letih čim bolj normalizirati.
Trenutne projekcije kažejo, da se bo gospodarska rast v evroobmočju letos lahko skrčila tudi za 10-odstotkov, kar so številke, ki odgovornim povzročajo hud glavobol.
Sveža napoved mednarodnega sklada (https://t.co/ee0PCMecNB). Srednji scenarij za SLO je upad BDP za 8%. pic.twitter.com/t8hdGQLcqW
— Rok Novak (@Rok_Novak) April 14, 2020
Zimski izbruhi novega koronavirusa
Idealen scenarij bi bil, da bi se novi koronavirus, tako kot njegova brata SARS in MERS, kmalu poslovil iz človeške populacije in svoj razmnoževalni cikel nadaljeval med živalskimi vrstami, ki so nanj bistveno bolj prilagojene. Toda upanja za to preprosto ni več. Znanstveniki tako že računajo napovedi, kakšne izbruhe novega koronavirusa lahko v prihodnje pričakujemo. Jasno je, da se virus najbolje širi v hladnejšem podnebju. Tako o katastrofalnih izbruhih povzročajo predvsem iz severne poloble, medtem ko iz južne polovice sveta takšnih novic še ni. Toda situacija se lahko kaj kmalu obrne, ko bo južni del sveta stopil v meteorološko zimo.
Znanstveniki domnevajo, da bo poletje v Evropo prineslo vsaj kratkotrajno olajšanje, saj se virus ta čas ne bo širil tako uspešno. Vendar pa težave znova utegnejo nastati v zimskih mesecih. Takrat bi bili lahko znova priča izbruhom, kot smo jih vajeni v obdobjih gripe, le da bi bili ti izbruhi še veliko silovitejši.
Dosedanje ugotovitve kažejo tudi, da se je z virusom, ki precej hitro mutira, vsekakor mogoče ponovno okužiti. Z novim koronavirusom bi se lahko nekateri okužili vsako leto. Zato silovitost izbruhov s prekuženostjo populacije ne bi bistveno upadala.
Ukrepi za nekaj tednov, nikakor pa ne za mesece ali leta
Ukrepi socialnega oziroma fizičnega distanciranja so se pri tej krizi z medicinskega stališča izkazali kot precej učinkoviti, saj je državam, ki jih dosledno uveljavljajo, uspelo epidemijo zajeziti. Težava pa je, da jih nismo sposobni držati več kot nekaj tednov. Zdravilo, ki ga uporabljamo, lahko v tem primeru postane usodnejše od samega virusa. Zaradi različnih pristopov nastajajo tudi konflikti med posameznimi članicami EU.
EK za postopno normalizacijo razmer
Zato Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, poziva vseh 27 držav članic EU, naj uskladijo odpravo omejitev in nadaljujejo z usklajevanjem svojega pristopa k reševanju problema pandemije. Opozarja, da “nezadostno usklajevanje pri odpravi omejitev pomeni tveganje za negativne učinke za vse države članice in povečuje napetosti med njimi.” Ob tem priznava, da ni rešitve, ki bi ustrezala vsem, vendar bi si morale države članice prizadevati, da bi se medsebojno obveščale o izvedenih korakih.
Na začetku pandemije so številne države zaprle svoje meje, ne da bi druga drugo na to opozorile. Ursula von der Leyen zdaj upa, da se bo ponovno odpiranje meja v prihodnjih tednih in mesecih zgodilo mnogo bolj sistematično.
Evropska komisija se v dokumentu zaveda, da je normaliziranje življenja lahko nevarno: “Zagotovo bo takšno postopno odpravljanje omejitev povzročilo nove okužbe.” Zato je treba poudariti, da je treba dogajanje natančno spremljati in uvesti nove, morda še bolj drakonske ukrepe. Von der Leyen piše, da “bomo morali živeti z virusom, dokler ne bomo razvili cepiva.”
Nekatere države kot so Avstrija in Danska v tem času že načrtujejo postopno normalizacijo razmer. Medtem pa Francija in Španija napovedujeta, da bodo sprejeti ukrepi veljali vsaj do sredine maja. Marsikje je pristope zelo težko uskladiti, v Nemčiji ima tako svoje strategije skoraj vsaka od šestnajstih zveznih dežel.
Sveženj gospodarskih spodbud
Na koncu dokumenta se Ursula von der Leyen zaveže, da bo pripravila načrt za obnovo gospodarstva, ki ga je koronavirus močno prizadel. Članice poziva k spodbujanju povpraševanja in proizvodnje, pa tudi k nižanju davkov.
Dokument navaja tudi, da bo „Komisija razvila strategijo za oživitev gospodarstva, ki bo temeljila na novem srednjeročnem proračunskem načrtu in preoblikovanem akcijskem načrtu za leto 2020“. O njem bodo voditelji članic EU razpravljali prihodnji teden, finančni vložek v obnovitvene ukrepe pa po trenutnih ocenah znaša 100 milijard evrov.
Ljudje si ne upajo več v zdravstveni dom in kmalu bomo našli trupla v domovih. Kapi in infarkti so zaradi stresa veliko bolj pogosti. Toda statistika kaže, da jih je manj. Jih je res manj? Poleti boste videli, če jih je res manj. Predvsem, ko bomo zaznali smrad po razpadajočih truplih. Tu vam posredujem zanimiv članek.
RESNO SVARILO SLOVENSKE ZDRAVNICE: “Ljudje bodo zdaj začeli umirati zaradi srčnih kapi in vnetij slepičev”
V nekaterih slovenskih bolnišnicah že opravljajo nekatere nenujne storitve, ambulante se odpirajo postopno. Ponekod delajo čakalne sezname na novo, bolnike pa kličejo, da jih seznanijo z novim terminom pregleda oz. posega, ki jim je odpadel zaradi epidemije koronavirusa. To sicer očitno ne bo moglo popolnoma nadomestiti manjka, ki je nastal med enomesečnim obdobjem samoizolacije, ki je nekatere odvrnila tudi od nujnih pregledov pri zdravniku. Na to, kaj so ukrepi ob pandemiji koronavirusa povzročili v zdravstvu, opozarja zdravnica interne medicine Ana Debevc Prašnikar, ki dela v kardiološki ambulanti.
Dr. Debevc Prašnikarjeva je v svojem video nagovoru (ki pa je bil medtem že umaknjen s spleta, op. a.) pozvala, da se mora zdravstveni sistem ponovno zagnati, saj že prihaja do težav pri ljudeh z bolezenskimi stanji, ki niso povezane s covid-19.
Čeprav je časnik The New York Times v začetku aprila objavil podatke, da v zdravstvenih ustanovah beležijo manj srčnih infarktov, vnetij slepičev, žolčnikov, to po besedah zdravnice Debevc Prašnikarjeve ne pomeni nič. “Iz Hongkonga so že dali podatke, da prihaja do vse več zamujenih stanj, kar pomeni, da si ljudje ne upajo iti na urgenco,” opozarja zdravnica.
Na začetku epidemije si je sama pri sebi rekla, “gremo si pomagat, delovati kolektivno”, a ugotovila je, da ti ukrepi vlade dolgoročno ne pijejo vode.
Zdravnica opisuje tudi, da so ljudje v tem obdobju še bolj prestrašeni in anksiozni kot sicer. “Obstajajo še druge bolezni, bolezni, ki niso kar izginile,” opozarja in nadaljuje: “Ljudje bodo začeli umirati od vnetja slepiča in vnetja žolčnika, ker si ne upajo iti na urgenco.”
Če ima kdo bolečine v prsih, mora iti na urgenco, svetuje zdravnica, saj imajo zamujeni srčni infarkti lahko posledice do konca življenja.
Ugledna univerza Oxford je na podlagi poebnega točkovanja ocenjevala posamezne države, kako so se odzivale na epidemijo novega korona virusa.
Od možnih 100 točk je slovenski vladi priznala 100 točk.
Upam, da s tem nisem odkril kako strogo varovano državno skrivnost, ki bi lahko slovenski vulgo levici pokvarila spanec.
Tole je pojasnilo v angleščini te univerze glede omenjenega točkovanja:
“Note that this index simply records the number and strictness of government policies, and should not be interpreted as ‘scoring’ the appropriateness or effectiveness of a country’s response”
https://www.bsg.ox.ac.uk/research/research-projects/coronavirus-government-response-tracker?fbclid=IwAR3zVu8E8qO0wQFd8J_r5FsINQgbQ0ZJMGjQ-624s9e_hN5MBMSD1xnXNYk
Na kratko povedano – univerza posebej opozarja, da točkovanje beleži le število in strogost vladnih ukrepov in ne njihove ustreznosti, oziroma učinkovitosti.
Tak da vira, kjer si tole snel, ni za prištevati med kredibilne …
Poznam še enega aktivista, ki mu je aktualna vlada trn v peti, ki pa bolj kot angleščino obvlada nemščino.
Thursday’s unemployment update confirms that over the last three weeks, nearly 17 million Americans have been laid off because of the shutdown. That’s one-tenth of the nation’s workforce. It’s not just an economic fact. It’s a public health disaster. If the shutdown is dragged on, as many public health experts recommend, it is almost certain to kill more Americans than coronavirus.
The academics and public health officials who have concocted models of the virus’s spread are telling us that we have to continue the shutdown to save thousands of lives. But none of their models considers the deaths that will be caused by unemployment.
Before the virus hit, America’s unemployment rate was 3.5%, the lowest in 50 years. Now Goldman Sachs predicts unemployment could spike to 15% by midyear. A St. Louis Federal Reserve economist grimly predicts 32% unemployment — worse than during the Great Depression.
No model or guesswork is required to foresee the deadly impact. Job losses cause extreme suffering. Every 1% hike in the unemployment rate will likely produce a 3.3% increase in drug overdose deaths and a 0.99% increase in suicides according to data provided by the National Bureau of Economic Research and the medical journal Lancet. These are facts based on experience, not models. If unemployment hits 32%, some 77,000 Americans are likely to die from suicide and drug overdoses as a result of layoffs. Scientists call these fatalities deaths of despair.
Then add the predictable deaths from alcohol abuse caused by unemployment. Health economist Michael French from the University of Miami and a co-author found a “significant association between job loss” and binge drinking and alcoholism.
The impact of layoffs goes beyond suicide, drug overdosing and drinking. Overall, the death rate for an unemployed person is 63% higher than for someone with a job, according to findings in Social Science & Medicine.
Layoff-related deaths are likely to far outnumber the 60,400 coronavirus deaths predicted through August.
This comparison is not meant to understate the horror of coronavirus for those who get it and their families.
But heavy-handed state edicts to close all “nonessential businesses” need to be reassessed in light of the predictable harm to the lives and health of the uninfected.
The shutdown was originally explained as a way to “flatten the curve,” allowing time to expand health care capacity, so lives would not be needlessly lost in overwhelmed hospitals.
When the shutdown is lifted, cases will increase. And some epidemiologists predict the virus could return in a second wave this fall. But as President Donald Trump reported Friday, hospitals are ready now, supplied with ventilators, caregivers and beds. Some cities are now oversupplied. Even New York state, with half the cases in the nation, reports enough beds. Temporary bed capacity there provided by the U.S. Navy and the U.S. Army Corps of Engineers is largely empty and unneeded.
Trump’s social distancing guidelines expire April 30, suggesting the possibility of restarting parts of the economy shortly thereafter.
To make any reopening possible, schools should resume in most places, so working parents can return to jobs. Even in New York state, the coronavirus epicenter with almost half the deaths, only one child under 10 has died. Some 84% of fatalities in New York are people over 60.
When America faced a polio epidemic in the 1950s, schools were shutdown because polio disproportionately impacted children. It makes little sense with coronavirus, which usually spares the young.
On Tuesday, Trump is announcing a committee focused on how to reopen America for business. That’s a reassuring sign. It won’t be done by a flick of the switch. It will depend on testing, on accommodations employers make to help workers feel safe and on the confidence level of consumers who ultimately decide when it’s again safe to patronize restaurants and theaters.
The president’s public health advisers are saying the virus will “determine the timetable.” Mr. President, listen also to the silent majority, who will suffer most from an indefinite shutdown. It’s not just their jobs that are on the line. Their lives are, too.
Opustitev šolanja, prostitucija, zloraba alkohola. Dobrodošli med bomži v Makejevki.
“Že 6. aprila so v New York Timesu objavili članek, da je na urgencah 40 do 60 odstotkov manj srčnih infarktov, manj vnetij slepičev, manj vnetij žolčnikov,” v videu pravi specialistka interne medicine Ana Debevc Prašnikar. “Zelo lepo bi bilo, če bi razmišljali, da je to zaradi manj stresa, ampak to ni res. Dejansko so s Honkonga že dali podatke, da prihaja veliko več zamujenih stanj. Kar pomeni, da si ljudje ne upajo na urgenco. Podatek, ki je iz našega IPP-ja, je, da so imeli dve reanimaciji, ker se ljudje ne upajo na urgenco. Imajo tudi veliko septičnih šokov.”
Debevc Prašnikarjeva opozarja, da poleg covid-19 obstajajo še druge bolezni, ki zaradi epidemije niso kar izginile. Nasprotno, zaradi situacije, v kateri so ljudje pod velikim stresom, se je po njenih opažanjih denimo povečalo število primerov arterijske hipertenzije. “Obstajajo še druge bolezni, ki niso kar izginile,” poudarja Debevc Prašnikarjeva. “Ljudje imajo še vedno možganske kapi. Začeli bodo umirat od vnetja slepiča ali žolčnika, ker si ne upajo it na urgenco.”
Gantar: S terena dobivamo podatke, da ljudje preolgo čakajo
Na današnji tiskovni konferenci je tudi minister za zdravje Tomaž Gantar povedal, da dobivajo podatke s terena, da bolniki predolgo odlašajo s pregledom. Ministrstvo je sicer napovedalo postopno sproščanje ukrepov v zdravstvu.
Od 11. aprila se spet izvajajo elektivni pregledi, načrtovani specialistični pregledi na sekundarnem nivoju, določeni posegi in operacije. Pregledi bodo opravljeni v primeru negativne epidemiološke anamneze, podatkov ob sprejemu in pregledu bolnika. Povedano drugače, obravnavani bodo bolniki, ki ne bodo kazali znakov respiratornega infekta in niso imeli stikov z okuženimi.
Razmišljajo že o širjenju nabora zdravstvenih storitev, a bo to odvisno od tega, kaj se bo dogajalo. Pri tem mislijo tudi na stanje na področju čakalnih dob. “Ne želimo podaljševati oz. stopnjevati zaostanka,” je o problematiki čakalnih dob dejal minister.
Zdaj se je ljudem zmešalo in so začeli na veliko kuriti in ne upajo več k zdravniku. Potem jih morajo pa reševati iz njihovih domov, ker so obnemogli ali pa umrli. http://teletext.rtvslo.si/ttx/applications/ttx?cmd=load&page=198&subpage=41
Očitno je ljudem panika bolj pri srcu, kot optimizem.
Tudi ocene škode, ki jo bo epidemija povzročila, so bolj črnogede. Ko gledam, kako se ocenjuje škoda in to, kar prizadeti pričakujejo, vidim, da pričakovano škodo pretirano ocenjujejo, prav tako so pričakovanja prizadetih pretirana.
Pri ocenjevanju škode ni mogoče kot izpad šteti ves izpad proizvodnje z dobičkom vred.
Izpad dejansko predatavljajo le plače in del davkov in prispevkov, kar pa je znatno manj, kot da v izgubo štejemo celoten prihodek prizadete firme. Ob realni ocenitvi škode pridemo do bistveno nižjih številk, kot jih prikazujejo analize. Poglejmo si recimo turizem. Izgube bodo velike, vendar predstavljajo izgubo le plače zaposlenih in prispevki ter del davkov, ki so namenjeni za plače in zaposlene v državni birokraciji. Odpadejo pa vsi materialni stroki, saj če je hotel zaprt ni materialnih stroškov, seveda pa tudi ni dobička.
Drugo področje pretiravanja pri oceni škode pa so podpore, ki jih bodo države namenile za nezaposlene in na tak in drugačen način prizadete. Tukaj vsi pričakujejo, da bodo dobili več. Več, kot so utrepeli škode.
Če nekdo ne more delati, ker pač ne sme obratovati njegova firma, zaprte so trgovine, ne delajo najrazličnejše uslužne obrti itd. Delavci so doma in s tem bistveno manj trošjo Ali so potem upravičeni do popolnega nadomestila plače? Najverjetneje ne. Če bi namereč dobili 100% plačo, bi dobili denar tudi za stroške, ki jih povzroča poraba, ko se lahko gibljejo: za zabavo, za nakupe, za šoprt.
Skratka, kriza je povzročila, da smo zaprti in prisiljeni na minialno porabo.
Očitno tudi je, da pri koriščenju zdravstvenih uslug pretiravamo. Več kot mesec se zdravstvo ulvarja samo z virusom, pa se zaradi tega splošno zdravstveno satnje ni bistveno poslabšalo.
Nekaj dodatnih stroškov je pričakovati pri ponovnem zagonu gospodarstva. Nekaj stroškov bo nastalo zaradi sinhronizacije dokaj kompliciranega gospodarskega sistema, vednar ti stroški tudi ne bodo bistveno presegli neke normale.
Obstoja pa velika nevarnost, da so ocene pretirane in bo prišlo do razetavanje denarja in pred vsem do pojava vojnih dobičkarjev, k bodo večino namenjenega denarja pospravili v lastne žepe in nesramno obogateli.
Kako bo koronavirus vplival na naše prihodnje življenje?
Slabo. Imeli bomo slabši standard, slabšo zdravstveno oskrbo in posledično več smrti.
Kako se s tem sooča Evropska komisija?
Kar dobro. Vse kaže, da bodo obdržali svoje odlične plače.
No, pa še malo optimizma. Virus in pandemija sta poleg mnogih stisk vendarle prinesla tudi nekaj pozitivnega, tako na svetovni kot tudi lokalni ravni:
– virus bo, če že ne pokončal globalizacijo, pa vsaj uničil vero v njegovo vsemogočnost;
– pri nas pa ustvaril razmere, ko so se skrajni levičarji povsem razgalili in pokazali vso intelektualno, emocionalno in etično bedo ter dokazali, da se jim gre samo za oblast.
Srčno upam, da bodo ta pandemija in in lokalne epidemije prinesle tudi zaton vulgo levice, ker se bo izkazalo, da v nesreči ne znajo ali nočejo biti z narodom.
Če berem med vrsticami reakcije slovenskih postkomunistov, vulgo levičarjev, zmedenih neoliberacev in njihove “poštene inteligence”, si v borbi proti predsedniku vlade, sami vladi in koaliicji najbolj želijo, da bi imeli skladovnice mrtvih in neskončno množico okuženih in bolnih, da bi prišli do resnih argumentov za zrušenje te vlade in te koalicije.
O, za vse te naštete je dovolj, da preživi peščica, po Kidriču – pravih.
Samo ta problem morajo pred tem še rešiti, kdo bo potem delal za njih, ker z migranti, ki niso nič boljši od njih, in ki niso prišli iskati dela, temveč boljše življenje, ne morejo računati.