Kako bo covid-19 preobrazil razmerja med velesilami
POSLUŠAJ ČLANEK
Čeprav je v letošnjem letu navidezno izgledalo, da je ves svet v vojni proti virusu, je bilo leto 2020 kar se mednarodne politike tiče, mnogo bolj pestro kot na prvi pogled. Vzrok za to je pravzaprav banalen. Verjetno se nobeno leto v novejši zgodovini ni potovalo tako malo, kot se je letos. Kjer ni novinarjev, tudi ni uradnih konfliktov. V resnici pa so svetovne velesile na kriznih žariščih tega sveta še vedno prav tako ali še bolj brezobzirne kot v preteklosti.
Virus je prav tako razgalil sebičnost držav, ki so se neusmiljeno in povsem egoistično spopadle za zaščitno opremo, tako nehote razkrile, kako hitro se lahko konča mednarodno sodelovanje v začetku krize.
Prav tako je veliko držav, med njimi zlasti ZDA in Rusija, gradilo svojo samozavest na močnih vojaških arzenalih in sistemih za biološko obrambo. Potem pa so ugotovile, da se bo bitka bila na podhranjenih zdravstvenih sistemih.
Za nespornega zmagovalca trenutne krize ta trenutek sicer velja Kitajska, ki je z izjemno represivnimi ukrepi virus že spomladi obvladala in sedaj ne povzroča večjih težav. Za velikega poraženca pa veljajo ZDA. Virus je tam zahteval že več kot 300.000 žrtev, kaotičen odziv pa je na volitvah odnesel republikanskega predsednika Trumpa, čeprav se je to še spomladi zdelo povsem nemogoče.
Toda takšna analiza je po mnenju enega najuglednejših geopolitičnih analitikov Francisa Fukuyame globoko napačna. Najprej zato, ker spregleda, da so kitajske oblasti z dolgotrajnim zanikanjem problema povzročile, da se je epidemija raznesla po vsem svetu. Nato pa jo obvladale z najbolj totalitarnimi metodami. Ob vsesplošnem preplahu pa mimogrede zlomile še avtonomni Hongkong in tako rekoč brez prič popolnoma zaprle Ujgursko skupnost.
A tudi brez tega so se mnoge demokratične države po njegovem mnenju odrezale precej bolje. Med njimi Južna Koreja, Tajvan, Nova Zelandija, Kanada in Nemčija.
Danes je že jasno, da se bo kriza s covid-19 globoko zavlekla tudi v leto 2021. Formula prestrašenih, negotovih in nesrečnih ljudi pa, kot v časopisu Wall Street Journal razlaga Fukuyama, za politično stabilnost nikakor ni dobra.
Povsem mogoči so tudi preobrati. Po besedah predsednika skupine Eurasia Iana Bremmerja, na konferenci G-ZERO, je namreč povsem mogoče, da bodo na koncu leta velike zmagovalke prav ZDA, ki bodo epidemijo in njene gospodarske posledice uspešno premagale s kombinacijo znanj na področju tehnologije, bančništva in seveda proizvodnje cepiv.
Veliko vprašanje pri tem sicer je, kako bo po dvajsetem januarju potekala preobrazba nove ameriške zunanje politike. Prvi vtis sicer pravi, da se Kitajski zaradi manjšega protekcionizma ZDA obetajo boljši časi. Toda ta videz je lahko tudi varljiv.
Sogovorniki na konferenci G-ZERO, ugledni mednarodni politiki in politični poznavalci namreč opozarjajo, da je republikanska stranka še vedno zelo močna in bo lahko v Senatu blokirala številne načrte Bidenove administracije. Po razlagi Jane Harman, vodji ameriškega možganskega trusta Wilson Center, bi do težav lahko prišlo, če demokrati v začetku januarja ne dobijo svojih senatorjev v Georgii, kar bo najbrž tako. V tem primeru bi Biden moral vladati s pomočjo izvršnih ukazov, kar pa pomeni veliko zmanjšanje njegove moči v primerjavi s tem, če bi demokrati obvladovali oba domova kongresa.
V ospredju vseh ugibanj je seveda Kitajska. Pojavljajo se sicer pričakovanja, da bo Biden v tem spopadu milejši. Toda kot razlaga nekdanji avstralski premier Kevin Ruud, Kitajska dobro ve, da je lahko na videz milejši nasprotnik, ki ima za seboj mnogo širše zavezništvo tisti, ki lahko resnično ogrozi njen status regionalne velesile.
Ta spopad sicer večinoma ne bo potekal frontalno, pač pa se bo, kot je v zadnjih letih postalo običajno, odvijal na plečih drugih.
Na to je v svojem nagovoru opozoril tudi generalni sekretar OZN António Guterres in dejal, da se svet z napetostmi med ZDA in Kitajsko "premika v zelo nevarni smeri", in pozval k prizadevanjem za izogibanje novi hladni vojni. Sprva poimensko ni omenjal nobenega konflikta, mesec dni kasneje pa je posebej označil štiri žarišča napetosti - Sirijo, Libijo, Jemen in Afganistan - kjer sicer ni bilo deeskalacije. Se je pa ta jeseni zgodila v Gorskem Karabahu, seveda ob izdatni podpori regionalnih sil Rusije in Turčije.
Pozitivno v krizi sicer je, da se je končno zbudila tudi Evropska unija in s svojo močjo uspela zagotoviti cepivo za vse članice EU. Brez tega bi bile te bistveno lažje predmet finančnega izsiljevanja. A z eno napako. Zdi se namreč, da je EU v tem trenutku spet pustila na cedilu Zahodni Balkan, kjer se je epidemija razrastla do neslutenih meja. S svojo neaktivnostjo pa omogočila, da bo območje še bolj pod vplivom velesil kot sta Kitajska in Rusija.
Ti si namreč izjemno agresivno iščeta partnerje za investicije in nova tržišča. Tudi za cepivo, ki je v letu 2020 postalo sredstvo pravega političnega prestiža in znamenje vzpona med tehnološko najnaprednejše države. Zdi se neverjetno, a Rusija pred razvojem Sputnika V svojega cepiva na tržišče ni dala že 30 let.
Virus je prav tako razgalil sebičnost držav, ki so se neusmiljeno in povsem egoistično spopadle za zaščitno opremo, tako nehote razkrile, kako hitro se lahko konča mednarodno sodelovanje v začetku krize.
Prav tako je veliko držav, med njimi zlasti ZDA in Rusija, gradilo svojo samozavest na močnih vojaških arzenalih in sistemih za biološko obrambo. Potem pa so ugotovile, da se bo bitka bila na podhranjenih zdravstvenih sistemih.
Kdo bo zmagovalec
Za nespornega zmagovalca trenutne krize ta trenutek sicer velja Kitajska, ki je z izjemno represivnimi ukrepi virus že spomladi obvladala in sedaj ne povzroča večjih težav. Za velikega poraženca pa veljajo ZDA. Virus je tam zahteval že več kot 300.000 žrtev, kaotičen odziv pa je na volitvah odnesel republikanskega predsednika Trumpa, čeprav se je to še spomladi zdelo povsem nemogoče.
Toda takšna analiza je po mnenju enega najuglednejših geopolitičnih analitikov Francisa Fukuyame globoko napačna. Najprej zato, ker spregleda, da so kitajske oblasti z dolgotrajnim zanikanjem problema povzročile, da se je epidemija raznesla po vsem svetu. Nato pa jo obvladale z najbolj totalitarnimi metodami. Ob vsesplošnem preplahu pa mimogrede zlomile še avtonomni Hongkong in tako rekoč brez prič popolnoma zaprle Ujgursko skupnost.
A tudi brez tega so se mnoge demokratične države po njegovem mnenju odrezale precej bolje. Med njimi Južna Koreja, Tajvan, Nova Zelandija, Kanada in Nemčija.
Danes je že jasno, da se bo kriza s covid-19 globoko zavlekla tudi v leto 2021. Formula prestrašenih, negotovih in nesrečnih ljudi pa, kot v časopisu Wall Street Journal razlaga Fukuyama, za politično stabilnost nikakor ni dobra.
Povsem mogoči so tudi preobrati. Po besedah predsednika skupine Eurasia Iana Bremmerja, na konferenci G-ZERO, je namreč povsem mogoče, da bodo na koncu leta velike zmagovalke prav ZDA, ki bodo epidemijo in njene gospodarske posledice uspešno premagale s kombinacijo znanj na področju tehnologije, bančništva in seveda proizvodnje cepiv.
Kaj bo svetu prinesel poraz Trumpa
Veliko vprašanje pri tem sicer je, kako bo po dvajsetem januarju potekala preobrazba nove ameriške zunanje politike. Prvi vtis sicer pravi, da se Kitajski zaradi manjšega protekcionizma ZDA obetajo boljši časi. Toda ta videz je lahko tudi varljiv.
Sogovorniki na konferenci G-ZERO, ugledni mednarodni politiki in politični poznavalci namreč opozarjajo, da je republikanska stranka še vedno zelo močna in bo lahko v Senatu blokirala številne načrte Bidenove administracije. Po razlagi Jane Harman, vodji ameriškega možganskega trusta Wilson Center, bi do težav lahko prišlo, če demokrati v začetku januarja ne dobijo svojih senatorjev v Georgii, kar bo najbrž tako. V tem primeru bi Biden moral vladati s pomočjo izvršnih ukazov, kar pa pomeni veliko zmanjšanje njegove moči v primerjavi s tem, če bi demokrati obvladovali oba domova kongresa.
V ospredju vseh ugibanj je seveda Kitajska. Pojavljajo se sicer pričakovanja, da bo Biden v tem spopadu milejši. Toda kot razlaga nekdanji avstralski premier Kevin Ruud, Kitajska dobro ve, da je lahko na videz milejši nasprotnik, ki ima za seboj mnogo širše zavezništvo tisti, ki lahko resnično ogrozi njen status regionalne velesile.
Mali mednarodni konflikti
Ta spopad sicer večinoma ne bo potekal frontalno, pač pa se bo, kot je v zadnjih letih postalo običajno, odvijal na plečih drugih.
Na to je v svojem nagovoru opozoril tudi generalni sekretar OZN António Guterres in dejal, da se svet z napetostmi med ZDA in Kitajsko "premika v zelo nevarni smeri", in pozval k prizadevanjem za izogibanje novi hladni vojni. Sprva poimensko ni omenjal nobenega konflikta, mesec dni kasneje pa je posebej označil štiri žarišča napetosti - Sirijo, Libijo, Jemen in Afganistan - kjer sicer ni bilo deeskalacije. Se je pa ta jeseni zgodila v Gorskem Karabahu, seveda ob izdatni podpori regionalnih sil Rusije in Turčije.
Pozabljeni zahodni Balkan
Pozitivno v krizi sicer je, da se je končno zbudila tudi Evropska unija in s svojo močjo uspela zagotoviti cepivo za vse članice EU. Brez tega bi bile te bistveno lažje predmet finančnega izsiljevanja. A z eno napako. Zdi se namreč, da je EU v tem trenutku spet pustila na cedilu Zahodni Balkan, kjer se je epidemija razrastla do neslutenih meja. S svojo neaktivnostjo pa omogočila, da bo območje še bolj pod vplivom velesil kot sta Kitajska in Rusija.
Ti si namreč izjemno agresivno iščeta partnerje za investicije in nova tržišča. Tudi za cepivo, ki je v letu 2020 postalo sredstvo pravega političnega prestiža in znamenje vzpona med tehnološko najnaprednejše države. Zdi se neverjetno, a Rusija pred razvojem Sputnika V svojega cepiva na tržišče ni dala že 30 let.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
1 komentar
Ljubljana
ja, zanimivo branje. OK.
Kaj pa se je vse včeraj v SLO zgodilo ?
- protinarodna RTV je povedala da je vlada pripravila POLMILJONSKI PAKET POMOČI DRŽAVLJANOM, da polmiljonski ...so nalašč tako zapisali "bralki" ali ta ne loči "dolarja od tolarja" ? Po mojem prvo...ker je minister večkrat povedal da gre za 550 miljonov...je pač treba neukim ki še gledajo v "javno hišo" lagati...
- Ste kje v javni hiši zasledili, da je KUL združba glasovala PROTI 550 MILJONOM POMOČI ! Oni, ki so tako zaskrbljeni za državljane, oni jim ne bi dali NIČ ! glavna zgodba celega PKP 7 paketa je STA !! Tisti STA, ki se roga in posmehuje Zakonu o STA in podpisani pogodbi !
- KUL ovci so bili tudi proti 500 evrom za vsakega novorojenega otroka ! 10 miljonov evrov cca bodo dobile družine teh otrok....ne vem,morda pa bi oni ta denar dali migrantom za nove mobitele ....
- aha, Gale je eden od dveh osebnosti leta v javni hiši ! ne kak zdravnik, ki dela po 16 ur skupaj...ali stotine ljudi ki garajo mesece in mesece proti virusu. No, lahko smo veseli, kajne, da ni med izbranci se kak čorič....
- ste v javni hiši morda slišali, da Vesel na sodišču, ki ni "ne sodišče ne računsko" kasira za "popoldansko obrt" še 20.000 evrov na mesec. Pol miljona v 2 letih, toliko kot je vlada dala državljanom v 7.paketu....da je njegovo FIFA delo nezdružljivo z delom Precednika RS ??
A ob vsem tem folk ne bo šel na volitve ko pač bodo....
kaj nam bo sreda prinesla....koliko LAŽI iz javne hiše in njenih podružnic ...nebroj !
-
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.