Kako bi zdravstveni sistem zakrpala zdravniška zbornica
POSLUŠAJ ČLANEK
Dogajanje v zdravstvenem sistemu se nikakor ne izboljšuje. Težave so znane. Bolniki najbolj občutijo podaljševanje čakalnih dob, a težave nastopajo tudi drugje. Vidne so pri pomanjkanju zdravnikov, njihovi preobremenjenosti, izgubah zdravstvenih zavodov ter krizi upravljanja le teh.
Kljub temu ni na vidiku nobenih sistemskih ukrepov. Vlada je sicer zagotovila dodatnih deset milijonov evrov za specializacije mladih zdravnikov in napovedala dodatna sredstva za odpravljanje čakalnih dob.
Pred kratkim je načrt za njihovo krajšanje predlagala tudi zdravniška zbornica. Pri njihovem reševanju naj bi sodelovali tako javni kot zasebni izvajalci, pri čemer bi bila neizpolnitev zahtev sankcionirana. Za zanimivo potezo pa se je odločil svet zavoda Šempetrske bolnišnice, ki je za vršilca dolžnosti direktorja predlagal Radivoja Nardina. Zanimivo za to, ker je ta hkrati zadržal funkcijo direktorja izolske bolnišnice.
V komentarju pa o tem, da vsi predlagajo le še gasilske ukrepe. Pa čeprav se kot neuspešni izkazujejo že zadnjih deset let.
Tako Izolsko kot Šempetrsko bolnišnico bo za eno leto vodil isti direktor, Radivoj Nardin. Ta se v zadnjih letih ubada z izgubo. Šest milijonov evrov jo je nastalo iz poslovanja, še 12 milijonov pa dolguje dobaviteljem. Novi v. d. direktorja Nardin je v zadnjih letih uspešno saniral izolsko bolnišnico. Menjava naj bi se zgodila na izrecno željo ministrstva, pri čemer pa to ne pojasnjuje, kako bo lahko direktor vodil dve bolnišnici hkrati.
Odbor za zdravstvo pa je na včerajšnji seji sprejel novelo zakona o zdravniški službi. Z njo bo vlada omogočila ZZZS porabiti dodatna sredstva za izvedbo pripravništev zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter specializacij zdravnikov. Dopolnilo stranke Levica, ki je zahtevalo financiranje iz proračuna, je bilo zavrnjeno. Bo pa vlada za pokrivanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2019 iz proračuna namenila 70 milijonov evrov oziroma deset več kot v prejšnjem načrtu.
S predlogom za reševanje zdravstva se je z dopisom poslanskim skupinam vključila tudi Zdravniška zbornica. Ta predlaga, da bi se v skrajševanje čakalnih vrst neposredno vključil ZZZS, ki bi lahko začasno sklepal pogodbe tako z zasebnimi kot javnimi izvajalci zdravstvenih storitev. V njih bi bilo določeno, katere storitve bi opravili in pod kakšnimi pogoji. Izvajalci, ki bi opravili vse storitve, bi bili za to nagrajeni iz pogodbenih kazni, ki bi jih zaračunali izvajalcem, ki programa ne bi izpolnili.
Ministrstvo za zdravje sicer vsako leto zagotovi dodatna finančna sredstva za odpravljanje čakalnih dob. Vendar se vsako leto izkaže, da javni izvajalci dodatnega programa ne izvedejo. Pri tem se izgovarjajo na različne objektivne razloge, kar pa bolnikom, ki so v čakalnih vrstah prav nič ne koristi.
Zbornica v dopisu opozarja še, da se reševanje problematike osnovnega zdravstva vse bolj izkazuje za neuspešno, saj zdravniki dogovor o plačnem nagrajevanju dodatnega dela zaradi nevarnosti za zdravje bolnikov zavračajo z besedami, da z ukrepi "niso bili zagotovljeni pogoji za varno in kakovostno delo z bolniki".
Problemi slovenskega zdravstva v zadnjem letu kljub drugačnim obljubam tako ne postajajo nič manjši.
Kljub temu ni na vidiku nobenih sistemskih ukrepov. Vlada je sicer zagotovila dodatnih deset milijonov evrov za specializacije mladih zdravnikov in napovedala dodatna sredstva za odpravljanje čakalnih dob.
Pred kratkim je načrt za njihovo krajšanje predlagala tudi zdravniška zbornica. Pri njihovem reševanju naj bi sodelovali tako javni kot zasebni izvajalci, pri čemer bi bila neizpolnitev zahtev sankcionirana. Za zanimivo potezo pa se je odločil svet zavoda Šempetrske bolnišnice, ki je za vršilca dolžnosti direktorja predlagal Radivoja Nardina. Zanimivo za to, ker je ta hkrati zadržal funkcijo direktorja izolske bolnišnice.
V komentarju pa o tem, da vsi predlagajo le še gasilske ukrepe. Pa čeprav se kot neuspešni izkazujejo že zadnjih deset let.
Direktor dveh bolnišnic
Tako Izolsko kot Šempetrsko bolnišnico bo za eno leto vodil isti direktor, Radivoj Nardin. Ta se v zadnjih letih ubada z izgubo. Šest milijonov evrov jo je nastalo iz poslovanja, še 12 milijonov pa dolguje dobaviteljem. Novi v. d. direktorja Nardin je v zadnjih letih uspešno saniral izolsko bolnišnico. Menjava naj bi se zgodila na izrecno željo ministrstva, pri čemer pa to ne pojasnjuje, kako bo lahko direktor vodil dve bolnišnici hkrati.
Dodatni milijoni za specializacije
Odbor za zdravstvo pa je na včerajšnji seji sprejel novelo zakona o zdravniški službi. Z njo bo vlada omogočila ZZZS porabiti dodatna sredstva za izvedbo pripravništev zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter specializacij zdravnikov. Dopolnilo stranke Levica, ki je zahtevalo financiranje iz proračuna, je bilo zavrnjeno. Bo pa vlada za pokrivanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2019 iz proračuna namenila 70 milijonov evrov oziroma deset več kot v prejšnjem načrtu.
Kako bi zdravstvo reševala zdravniška zbornica
S predlogom za reševanje zdravstva se je z dopisom poslanskim skupinam vključila tudi Zdravniška zbornica. Ta predlaga, da bi se v skrajševanje čakalnih vrst neposredno vključil ZZZS, ki bi lahko začasno sklepal pogodbe tako z zasebnimi kot javnimi izvajalci zdravstvenih storitev. V njih bi bilo določeno, katere storitve bi opravili in pod kakšnimi pogoji. Izvajalci, ki bi opravili vse storitve, bi bili za to nagrajeni iz pogodbenih kazni, ki bi jih zaračunali izvajalcem, ki programa ne bi izpolnili.
Ministrstvo za zdravje sicer vsako leto zagotovi dodatna finančna sredstva za odpravljanje čakalnih dob. Vendar se vsako leto izkaže, da javni izvajalci dodatnega programa ne izvedejo. Pri tem se izgovarjajo na različne objektivne razloge, kar pa bolnikom, ki so v čakalnih vrstah prav nič ne koristi.
Zbornica v dopisu opozarja še, da se reševanje problematike osnovnega zdravstva vse bolj izkazuje za neuspešno, saj zdravniki dogovor o plačnem nagrajevanju dodatnega dela zaradi nevarnosti za zdravje bolnikov zavračajo z besedami, da z ukrepi "niso bili zagotovljeni pogoji za varno in kakovostno delo z bolniki".
Problemi slovenskega zdravstva v zadnjem letu kljub drugačnim obljubam tako ne postajajo nič manjši.
Zadnje objave
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
2 komentarja
kdorkoli
Mafija ne bo nikoli prostovoljno pristala na spremembe, ki ji že desetletja omogočajo neomejeno plenjenje denarja, kije namenjen zdravstvu - in ne mafiji, ki stoji v senci za njim!
Proti mafiji ni mogoče zmagati samo z izdajanjem novih in novih gostobesednih zakonov, brezplodnih organizacijskih sprememb, ki ne spremenijo ničesar, niti z vlaganjem novih milijonov v navidezno skrajšanje čakalnih vrst ali s povečanjem števila osebja. Milijoni bodo takoj pošli, učinka pa ne bo, to že vnaprej vemo.
Najprej bi bilo treba mafiji porezati lovke, a sama si jih seveda ne bo porezala. Potreben bi bil odločen rez v že zacementirano "jebenti logiko", da je "javno zdravstvo" za nas najboljše in se ga zato nihče ne sme dotakniti.
A kdo naj to stori? Pri tako zacementiranem stališču mafije in njenih političnih in strokovnih podpornikov tudi volitve ne pomagajo nič.
Človek se ob neskončnih debatah o ukrepih in ob razkrivanju kriminala v zdravstvu, ki nič ne spremeni, že sprašuje, ali bodo morali namesto tega res zapeti kalašnikovi, da se kaj obrne?
No, saj je v drugih ključnih sektorjih države popolnoma enako - kalna mlakuža je vse bolj kalna...
Alojzij Pezdir
Dokler bo v tej državi politično, ideološko in finančno privilegirano javno oz. državno zdravstvo ter zavarovalništvo in dokler sredstva zavarovancev oz. pacientov ne bodo samoumevno in brez ovir sledila na tiste javne, koncesijske ali zasebne naslove pravnih oseb, kjer si bodo zavarovanci najhitreje in kakovostno neoporečno lahko zagotovili zdravstvene storitve, bomo priče naraščajočega nezadovoljstva tako na strani zdravstvenih zavarovancev kot tudi na strani zdravstvenega osebja.
Več kot očitno pa je, da aktualna zakonodajna (DZ RS), izvršilna (Vlada RS) in sodna veja oblasti ne kaže nikakršnega interesa, da bi odločno in pošteno posegle na področje sistemske korupcije, nepotizma in klientelizma v javnem zdravstvu ter drastično in trajno pretrgale in onemogočile sistemske korupcijske vezi javnega zdravstva z zasebnimi posredniki zdravil in zdravstvene opreme ter celo neposredno z zajedalskim mafijskim podzemljem politično-kriminalne "ugrabljene države".
Celo nasprotno je res: zajetno in podatkovno verodostojno poročilo pristojne in kompetentne preiskovalne komisije DZ RS, ki ga je sprejel in potrdil ob koncu prejšnjega mandata na plenarni seji z veliko večino DZ RS, ni "zbudilo" iz trajne omrtvičenosti in popolne profesionalne neobčutljivosti ne državnega tožilstva, ne specializiranega državnega tožilstva in ne kriminalistične policije z NPU vred. Verodostojni dokazi preiskovalne komisije in posebne raziskovalne novinarske ekipe Tarče TVS o nezaslišanih korupcijskih zlorabah in kriminalnih dejanjih v javnem zdravstvu so ostali očitno globoko v predalih in arhivih pristojnih, karavana parazitov in kriminalcev, ki brezdušno izsesava in privatizira finančna sredstva javnega zdravstva oz. sredstva zdravstvenih zavarovancev in davkoplačevalcev v RS, pa brezdušno še naprej "pije kri" slovenskih zavarovancev in pacientov ter vztrajno poslabšuje raven javnega zdravstva v RS.
In v nasprotju z zdravo pametjo bi po diktatu populistične Levice Šarčeva vlada in vladajoča koalicija "petih zvezd" v prihodnje "javno" oziroma "državno" zdravstvo ter zdravstveno zavarovalništvo še bolj monopolizirala ter s to gesto še okrepila in monopolizirala možnosti sistemske korupcije ter politično-kriminalnega klientelizma in nepotizma. Logična posledica bo nadaljnji beg zdravnikov in negovalnega osebja na tuje, še daljše čakalne vrste in še višja zdravstvena tveganja prav med socialno najbolj odrinjenimi državljani, v imenu katerih populisti Levice in sorodnih strank skušajo popolnoma podržaviti ter si finančno in organizacijsko popolnoma podrediti vse bolj kadrovsko, materialno in finančno oskubljeno t. i. javno zdravstvo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.