Kako bi zdravstveni sistem zakrpala zdravniška zbornica

Uredništvo
Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Dogajanje v zdravstvenem sistemu se nikakor ne izboljšuje. Težave so znane. Bolniki najbolj občutijo podaljševanje čakalnih dob, a težave nastopajo tudi drugje. Vidne so pri pomanjkanju zdravnikov, njihovi preobremenjenosti, izgubah zdravstvenih zavodov ter krizi upravljanja le teh.

Kljub temu ni na vidiku nobenih sistemskih ukrepov. Vlada je sicer zagotovila dodatnih deset milijonov evrov za specializacije mladih zdravnikov in napovedala dodatna sredstva za odpravljanje čakalnih dob.

Pred kratkim je načrt za njihovo krajšanje predlagala tudi zdravniška zbornica. Pri njihovem reševanju naj bi sodelovali tako javni kot zasebni izvajalci, pri čemer bi bila neizpolnitev zahtev sankcionirana. Za zanimivo potezo pa se je odločil svet zavoda Šempetrske bolnišnice, ki je za vršilca dolžnosti direktorja predlagal Radivoja Nardina. Zanimivo za to, ker je ta hkrati zadržal funkcijo direktorja izolske bolnišnice.

V komentarju pa o tem, da vsi predlagajo le še gasilske ukrepe. Pa čeprav se kot neuspešni izkazujejo že zadnjih deset let.

Direktor dveh bolnišnic


Tako Izolsko kot Šempetrsko bolnišnico bo za eno leto vodil isti direktor, Radivoj Nardin. Ta se v zadnjih letih ubada z izgubo. Šest milijonov evrov jo je nastalo iz poslovanja, še 12 milijonov pa dolguje dobaviteljem. Novi v. d. direktorja Nardin je v zadnjih letih uspešno saniral izolsko bolnišnico. Menjava naj bi se zgodila na izrecno željo ministrstva, pri čemer pa to ne pojasnjuje, kako bo lahko direktor vodil dve bolnišnici hkrati.

Dodatni milijoni za specializacije


Odbor za zdravstvo pa je na včerajšnji seji sprejel novelo zakona o zdravniški službi. Z njo bo vlada omogočila ZZZS porabiti dodatna sredstva za izvedbo pripravništev zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter specializacij zdravnikov. Dopolnilo stranke Levica, ki je zahtevalo financiranje iz proračuna, je bilo zavrnjeno. Bo pa vlada za pokrivanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2019 iz proračuna namenila 70 milijonov evrov oziroma deset več kot v prejšnjem načrtu.

Kako bi zdravstvo reševala zdravniška zbornica


S predlogom za reševanje zdravstva se je z dopisom poslanskim skupinam vključila tudi Zdravniška zbornica. Ta predlaga, da bi se v skrajševanje čakalnih vrst neposredno vključil ZZZS, ki bi lahko začasno sklepal pogodbe tako z zasebnimi kot javnimi izvajalci zdravstvenih storitev. V njih bi bilo določeno, katere storitve bi opravili in pod kakšnimi pogoji. Izvajalci, ki bi opravili vse storitve, bi bili za to nagrajeni iz pogodbenih kazni, ki bi jih zaračunali izvajalcem, ki programa ne bi izpolnili.

Ministrstvo za zdravje sicer vsako leto zagotovi dodatna finančna sredstva za odpravljanje čakalnih dob. Vendar se vsako leto izkaže, da javni izvajalci dodatnega programa ne izvedejo. Pri tem se izgovarjajo na različne objektivne razloge, kar pa bolnikom, ki so v čakalnih vrstah prav nič ne koristi.

Zbornica v dopisu opozarja še, da se reševanje problematike osnovnega zdravstva vse bolj izkazuje za neuspešno, saj zdravniki dogovor o plačnem nagrajevanju dodatnega dela zaradi nevarnosti za zdravje bolnikov zavračajo z besedami, da z ukrepi "niso bili zagotovljeni pogoji za varno in kakovostno delo z bolniki".

Problemi slovenskega zdravstva v zadnjem letu kljub drugačnim obljubam tako ne postajajo nič manjši.

KOMENTAR: Uredništvo
Desetletje gasilskih ukrepov
Zagotovo smo se bolniki že navadili na stanje v slovenskem zdravstvu in nas določene stvari ne ganejo preveč. Popolnoma samoumevno je postalo, da v javnem zdravstvu čakaš. Dolgo. Na nekatere specialistične preglede in kirurške posege tudi leto ali več. In to tudi pri diagnozah, ki bi si po mednarodnih standardih zaslužile bistveno hitrejšo obravnavo. Tega se zavedajo tako vlada, zdravniki pa tudi bolniki. Kljub temu rešitev ni. Tudi zadnji predlogi vlade, ZZZS in zdravniške zbornice ne dajejo posebnega upanja na izboljšanje. So namreč le gašenje obsežnega požara z nekaj vedri vode. Dejstvo, ki se ga je potrebno zavedati, je, da ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na voljo kar tretjino več sredstev kot pred desetimi leti. Oziroma povedano v denarju, leta 2009 je imel na voljo tri milijarde evrov sredstev, danes jih ima štiri. Kljub temu težave niso nič manjše. Čakalne dobe so rekordno dolge. Slovensko zdravstvo v prvi vrsti potrebuje boljše upravljanje. Razdelitev dela po ustanovah je slaba, mreža bolnišnic nesmiselna. ZZZS financira kar okrog trideset bolnišnic. Ponekod je kader preobremenjen, spet drugje nima dovolj programa. Obenem mora ZZZS prevzeti polno odgovornost za porabo finančnih sredstev. Ta bo letošnje leto zaključil z dobičkom, ki pa ga, brez soglasja politike, ne sme porabiti. Zato bodo nekatere letos izvedene storitve plačane šele naslednje leto. Kar je absurdno in nesprejemljivo. V drugi vrsti pa se bo moralo delo zdravstvenih ustanov in zdravstvenih delavcev izplačati. Danes nekatere ustanove oziroma oddelki z gospodarnim izvajanjem programa delajo izgubo, saj jim ga ZZZS ne plača. Pri tem so paradoksalno najbolj kaznovani prav najuspešnejši oddelki in ustanove.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023