Kako bi zdravstveni sistem zakrpala zdravniška zbornica

Uredništvo
3

Dogajanje v zdravstvenem sistemu se nikakor ne izboljšuje. Težave so znane. Bolniki najbolj občutijo podaljševanje čakalnih dob, a težave nastopajo tudi drugje. Vidne so pri pomanjkanju zdravnikov, njihovi preobremenjenosti, izgubah zdravstvenih zavodov ter krizi upravljanja le teh.

Kljub temu ni na vidiku nobenih sistemskih ukrepov. Vlada je sicer zagotovila dodatnih deset milijonov evrov za specializacije mladih zdravnikov in napovedala dodatna sredstva za odpravljanje čakalnih dob.

Pred kratkim je načrt za njihovo krajšanje predlagala tudi zdravniška zbornica. Pri njihovem reševanju naj bi sodelovali tako javni kot zasebni izvajalci, pri čemer bi bila neizpolnitev zahtev sankcionirana. Za zanimivo potezo pa se je odločil svet zavoda Šempetrske bolnišnice, ki je za vršilca dolžnosti direktorja predlagal Radivoja Nardina. Zanimivo za to, ker je ta hkrati zadržal funkcijo direktorja izolske bolnišnice.

V komentarju pa o tem, da vsi predlagajo le še gasilske ukrepe. Pa čeprav se kot neuspešni izkazujejo že zadnjih deset let.

Direktor dveh bolnišnic

Tako Izolsko kot Šempetrsko bolnišnico bo za eno leto vodil isti direktor, Radivoj Nardin. Ta se v zadnjih letih ubada z izgubo. Šest milijonov evrov jo je nastalo iz poslovanja, še 12 milijonov pa dolguje dobaviteljem. Novi v. d. direktorja Nardin je v zadnjih letih uspešno saniral izolsko bolnišnico. Menjava naj bi se zgodila na izrecno željo ministrstva, pri čemer pa to ne pojasnjuje, kako bo lahko direktor vodil dve bolnišnici hkrati.

Dodatni milijoni za specializacije

Odbor za zdravstvo pa je na včerajšnji seji sprejel novelo zakona o zdravniški službi. Z njo bo vlada omogočila ZZZS porabiti dodatna sredstva za izvedbo pripravništev zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter specializacij zdravnikov. Dopolnilo stranke Levica, ki je zahtevalo financiranje iz proračuna, je bilo zavrnjeno. Bo pa vlada za pokrivanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2019 iz proračuna namenila 70 milijonov evrov oziroma deset več kot v prejšnjem načrtu.

Kako bi zdravstvo reševala zdravniška zbornica

S predlogom za reševanje zdravstva se je z dopisom poslanskim skupinam vključila tudi Zdravniška zbornica. Ta predlaga, da bi se v skrajševanje čakalnih vrst neposredno vključil ZZZS, ki bi lahko začasno sklepal pogodbe tako z zasebnimi kot javnimi izvajalci zdravstvenih storitev. V njih bi bilo določeno, katere storitve bi opravili in pod kakšnimi pogoji. Izvajalci, ki bi opravili vse storitve, bi bili za to nagrajeni iz pogodbenih kazni, ki bi jih zaračunali izvajalcem, ki programa ne bi izpolnili.

Ministrstvo za zdravje sicer vsako leto zagotovi dodatna finančna sredstva za odpravljanje čakalnih dob. Vendar se vsako leto izkaže, da javni izvajalci dodatnega programa ne izvedejo. Pri tem se izgovarjajo na različne objektivne razloge, kar pa bolnikom, ki so v čakalnih vrstah prav nič ne koristi.

Zbornica v dopisu opozarja še, da se reševanje problematike osnovnega zdravstva vse bolj izkazuje za neuspešno, saj zdravniki dogovor o plačnem nagrajevanju dodatnega dela zaradi nevarnosti za zdravje bolnikov zavračajo z besedami, da z ukrepi “niso bili zagotovljeni pogoji za varno in kakovostno delo z bolniki“.

Problemi slovenskega zdravstva v zadnjem letu kljub drugačnim obljubam tako ne postajajo nič manjši.

Desetletje gasilskih ukrepov

Zagotovo smo se bolniki že navadili na stanje v slovenskem zdravstvu in nas določene stvari ne ganejo preveč. Popolnoma samoumevno je postalo, da v javnem zdravstvu čakaš. Dolgo. Na nekatere specialistične preglede in kirurške posege tudi leto ali več. In to tudi pri diagnozah, ki bi si po mednarodnih standardih zaslužile bistveno hitrejšo obravnavo.

Tega se zavedajo tako vlada, zdravniki pa tudi bolniki. Kljub temu rešitev ni. Tudi zadnji predlogi vlade, ZZZS in zdravniške zbornice ne dajejo posebnega upanja na izboljšanje. So namreč le gašenje obsežnega požara z nekaj vedri vode. Dejstvo, ki se ga je potrebno zavedati, je, da ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na voljo kar tretjino več sredstev kot pred desetimi leti. Oziroma povedano v denarju, leta 2009 je imel na voljo tri milijarde evrov sredstev, danes jih ima štiri. Kljub temu težave niso nič manjše. Čakalne dobe so rekordno dolge.

Slovensko zdravstvo v prvi vrsti potrebuje boljše upravljanje. Razdelitev dela po ustanovah je slaba, mreža bolnišnic nesmiselna. ZZZS financira kar okrog trideset bolnišnic. Ponekod je kader preobremenjen, spet drugje nima dovolj programa.

Obenem mora ZZZS prevzeti polno odgovornost za porabo finančnih sredstev. Ta bo letošnje leto zaključil z dobičkom, ki pa ga, brez soglasja politike, ne sme porabiti. Zato bodo nekatere letos izvedene storitve plačane šele naslednje leto. Kar je absurdno in nesprejemljivo.

V drugi vrsti pa se bo moralo delo zdravstvenih ustanov in zdravstvenih delavcev izplačati. Danes nekatere ustanove oziroma oddelki z gospodarnim izvajanjem programa delajo izgubo, saj jim ga ZZZS ne plača. Pri tem so paradoksalno najbolj kaznovani prav najuspešnejši oddelki in ustanove.

3 KOMENTARJI

  1. Dokler bo v tej državi politično, ideološko in finančno privilegirano javno oz. državno zdravstvo ter zavarovalništvo in dokler sredstva zavarovancev oz. pacientov ne bodo samoumevno in brez ovir sledila na tiste javne, koncesijske ali zasebne naslove pravnih oseb, kjer si bodo zavarovanci najhitreje in kakovostno neoporečno lahko zagotovili zdravstvene storitve, bomo priče naraščajočega nezadovoljstva tako na strani zdravstvenih zavarovancev kot tudi na strani zdravstvenega osebja.
    Več kot očitno pa je, da aktualna zakonodajna (DZ RS), izvršilna (Vlada RS) in sodna veja oblasti ne kaže nikakršnega interesa, da bi odločno in pošteno posegle na področje sistemske korupcije, nepotizma in klientelizma v javnem zdravstvu ter drastično in trajno pretrgale in onemogočile sistemske korupcijske vezi javnega zdravstva z zasebnimi posredniki zdravil in zdravstvene opreme ter celo neposredno z zajedalskim mafijskim podzemljem politično-kriminalne “ugrabljene države”.
    Celo nasprotno je res: zajetno in podatkovno verodostojno poročilo pristojne in kompetentne preiskovalne komisije DZ RS, ki ga je sprejel in potrdil ob koncu prejšnjega mandata na plenarni seji z veliko večino DZ RS, ni “zbudilo” iz trajne omrtvičenosti in popolne profesionalne neobčutljivosti ne državnega tožilstva, ne specializiranega državnega tožilstva in ne kriminalistične policije z NPU vred. Verodostojni dokazi preiskovalne komisije in posebne raziskovalne novinarske ekipe Tarče TVS o nezaslišanih korupcijskih zlorabah in kriminalnih dejanjih v javnem zdravstvu so ostali očitno globoko v predalih in arhivih pristojnih, karavana parazitov in kriminalcev, ki brezdušno izsesava in privatizira finančna sredstva javnega zdravstva oz. sredstva zdravstvenih zavarovancev in davkoplačevalcev v RS, pa brezdušno še naprej “pije kri” slovenskih zavarovancev in pacientov ter vztrajno poslabšuje raven javnega zdravstva v RS.
    In v nasprotju z zdravo pametjo bi po diktatu populistične Levice Šarčeva vlada in vladajoča koalicija “petih zvezd” v prihodnje “javno” oziroma “državno” zdravstvo ter zdravstveno zavarovalništvo še bolj monopolizirala ter s to gesto še okrepila in monopolizirala možnosti sistemske korupcije ter politično-kriminalnega klientelizma in nepotizma. Logična posledica bo nadaljnji beg zdravnikov in negovalnega osebja na tuje, še daljše čakalne vrste in še višja zdravstvena tveganja prav med socialno najbolj odrinjenimi državljani, v imenu katerih populisti Levice in sorodnih strank skušajo popolnoma podržaviti ter si finančno in organizacijsko popolnoma podrediti vse bolj kadrovsko, materialno in finančno oskubljeno t. i. javno zdravstvo.

  2. Mafija ne bo nikoli prostovoljno pristala na spremembe, ki ji že desetletja omogočajo neomejeno plenjenje denarja, kije namenjen zdravstvu – in ne mafiji, ki stoji v senci za njim!
    Proti mafiji ni mogoče zmagati samo z izdajanjem novih in novih gostobesednih zakonov, brezplodnih organizacijskih sprememb, ki ne spremenijo ničesar, niti z vlaganjem novih milijonov v navidezno skrajšanje čakalnih vrst ali s povečanjem števila osebja. Milijoni bodo takoj pošli, učinka pa ne bo, to že vnaprej vemo.

    Najprej bi bilo treba mafiji porezati lovke, a sama si jih seveda ne bo porezala. Potreben bi bil odločen rez v že zacementirano “jebenti logiko”, da je “javno zdravstvo” za nas najboljše in se ga zato nihče ne sme dotakniti.
    A kdo naj to stori? Pri tako zacementiranem stališču mafije in njenih političnih in strokovnih podpornikov tudi volitve ne pomagajo nič.

    Človek se ob neskončnih debatah o ukrepih in ob razkrivanju kriminala v zdravstvu, ki nič ne spremeni, že sprašuje, ali bodo morali namesto tega res zapeti kalašnikovi, da se kaj obrne?
    No, saj je v drugih ključnih sektorjih države popolnoma enako – kalna mlakuža je vse bolj kalna…

  3. V bližini na avstrijskem Štajerskem takole:

    Primarij dr. Kurt Resetarits: »Ogled zdravniških izvidov ob bolniški postelji in določanje terminov za preiskave.«

    Pomemben je pacient
    Elektronsko podprti postopki zvišujejo kakovost zdravstvene nege in zdravljenja ter prihranijo več časa za obravnavo pacienta.

    Najpomembnejše so informacije.
    Negovalno osebje in zdravniki morajo imeti vedno in povsod dostop do diagnoz, izvidov, poročil o operacijah in do celotne zdravstvene anamneze, da lahko pri obravnavi pacientov kar najbolje izkoristijo možnosti sodobne medicine in zdravstvene nege. Prvi pogoj za to pa je najsodobnejša informacijska in komunikacijska tehnologija. Pri njenem uvajanju lahko vloga sorazvijalca in testnega uporabnika prinese dodatne prednosti, kot je razvidno iz primera družbe Steiermärkische Krankenanstaltengesellschaft m.b.H. (KAGes). Nedavna primerjalna študija svetovalnega podjetja KPMG je uvrstila KAGes na tem področju na prvo mesto v Avstriji. Družba KAGes je že leta 2002 začela s povezovanjem vseh svojih 19 bolnišnic na 24 lokacijah s sodobnim sistemom elektronske obdelave podatkov.
    »Vsi pomembni zdravstveni podatki so shranjeni v bolnišničnem informacijskem sistemu openMEDOCS,« poroča dr. Markus Pedevilla, dipl. ing., vodja oddelka za medicinsko informatiko in procese. »Dostop do zdravstvenih dokumentov in rentgenskih slik je mogoč povsod, ne glede na to, v kateri bolnišnici v sklopu družbe KAGes je bil pacient predhodno obravnavan.« Komunikacija z zunanjimi zdravniki poteka prav tako po elektronski poti prek varnih spletnih povezav.
    V preteklih letih je elektronsko obliko zdravstvene dokumentacije začelo uporabljati že 15 ustanov družbe KAGes. »Administrativni del postopka zdravljenja je avtomatiziran in poenostavljen vse od zdravstvene anamneze in načrtovanja do dokumentiranja ter vrednotenja zdravstvenih ukrepov. S tem negovalno osebje pridobi več časa za obravnavo pacientov,« navaja prednosti elektronskega sistema vodja projekta Birgit Fürst. S tem je podprta tudi optimalna zdravstvena oskrba po mednarodnih standardih kakovosti.
    Na podlagi dolgoletnih izkušenj so strokovnjaki družbe KAGes skupaj z družbo Siemens razvili novo generacijo sistema za dokumentiranje zdravstvene oskrbe, ki je bila prvič na svetu uporabljena v deželni bolnišnici Hartberg. »V povezavi s tem je bila temeljito predelana opredelitev zdravstvene oskrbe, produkt DiZiMa, različica 2.1, ki je bila v uporabi od leta 2008,« pojasnjuje mag. Renate Ranegger iz organizacijske enote za zdravstveno oskrbo uprave družbe KAGes. »Zdaj je dokumentiranje zdravstvene oskrbe pacienta v skladu s standardi in zakonodajo še lažje.«

    S prenosnikom ob bolniški postelji
    Ekipa v Hartbergu program uspešno uporablja od aprila 2011. »Z novim potekom dela smo zelo zadovoljni,« navaja direktorica za področje zdravstvene nege in oskrbe Brigitte Hahn. »Zelo cenimo na primer možnost samodejnega prevzema podatkov iz obstoječe dokumentacije pri vnovičnih obravnavah pacientov.« Pacienti elektronsko podprto obdelavo podatkov opazijo, ko negovalno osebje k postelji pristopi s prenosnikom v rokah. Hahn: »Večinoma dobivamo zelo pozitivne povratne informacije. Tudi starejše osebe vidijo računalnik kot sredstvo za dobro in sodobno oskrbo.«
    Za zdravnike je elektronsko dokumentiranje zdravstvene oskrbe začetek prehoda na elektronsko vizito. »Zdravniki sistem uporabljajo, ker omogoča ogled vseh zdravniških izvidov in načrtovanje nadaljnjih terminov za preiskave ali terapije neposredno ob bolniški postelji,« pojasnjuje direktor bolnišnice, primarij dr. Kurt Resetarits. Naslednja različica bo omogočala tudi zdravniško dokumentiranje pri viziti neposredno na prenosnih računalnikih, temperaturni list v papirni obliki pa bo dokončno stvar preteklosti.
    Nova programska oprema omogoča tudi lažje prilagajanje strukturnim spremembam v zdravstvenem sistemu. »S 3,8 dneva je hospitalizacija v naših ustanovah izjemno kratka, obravnav v dnevni bolnišnici pa je veliko,« poroča primarij Resetarits. »Zato se mora naša organizacija hitro odzivati.« Odlična podlaga za dosego tega cilja je nov način dokumentiranja zdravljenja, ki je sestavni del bolnišničnega informacijskega sistema openMEDOCS, in vključuje kratko zdravstveno anamnezo v ambulanti, centralno računalniško podprto upravljanje bolniških postelj, hitro preverjanje prostih terminov za preiskave ali posege ter samodejni prevzem podatkov v primeru sprejema v bolnišnico.

    Dr. Markus Pedevilla, dipl. ing.: »Število pacientov, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo, se povečuje. Zato mora delovni postopek potekati dobro tudi zunaj posamezne ustanove.«

    Direktorica za področje zdravstvene nege in oskrbe Brigitte Hahn: »Z novim potekom dela, podprtim z elektronsko obdelavo podatkov, smo zelo zadovoljni.«

    Več specializiranih bolnišnic
    V prihodnosti bo vedno več specializiranih bolnišnic, visoko usposobljenih za kompleksna področja, npr. koronarne srčne bolezni in rakava obolenja. Taka specializiranost pacientom zagotavlja visoko kakovost obravnave, vendar pa od njih zahteva tudi mobilnost. Preprost dostop do vseh podatkov omogoča lažji prehod na nov sistem. Vedno več je tudi pacientov z več sočasnimi boleznimi in s kroničnimi boleznimi zaradi demografskega razvoja. Če je le mogoče, bi morali biti obravnavani v zdravstvenih ustanovah, ki so specializirane za njihov posamezni primer. To pomeni tudi pogostejše premeščanje pacientov med bolnišnico in domom za nego.

    Avtomatizirana prijava
    »V takih okoliščinah je še posebej pomembno, da delovni postopek poteka dobro v vseh ustanovah. Prijava v bolnišnici ali domu za nego mora biti avtomatizirana v čim večji meri, vsi zavodi pa morajo imeti ob premestitvi pacienta enake informacije,« poudarja dr. Markus Pedevilla, dipl. ing. »To obsega izvide in zdravila ter vsakdanja, vendar pomembna vprašanja, npr. ali pacient nosi zobno protezo.« Pacient tako postane ključni del postopka. Pogoje za to je ustvarila elektronska obdelava podatkov.

    http://www.kages.at
    http://www.healthcare.siemens.de/e
    http://www.kpmg.at

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime