Kako bi se Severna Koreja lotila vojne proti ZDA

1
Uredništvo

Embed from Getty Images

Varnostni svet Združenih narodov je nedavno soglasno sprejel dodatne sankcije proti Severni Koreji, ki pospešeno razvija svoje vojaške jedrske zmogljivosti. 

V tej državi so odločitev OZN razumeli kot “dejanje vojne” ter zagrozili vsem, ki so uvedbo sankcij podprli. Na državni televiziji pa so dejali, da je vojna zgolj še vprašanje časa. 

Na vrhu seznama sovražnikov Severne Koreje so seveda ZDA in na mestu je vprašanje, kako bi se Severnokorejci lotili napada na Američane.

Vojaški analitiki in strategi menijo, da se vojna ne bi začela z neposrednim napadom na ozemlje ZDA ali njene vojaške baze, temveč na njihove zaveznike v regiji – predvsem na Južno Korejo in to najverjetneje s kemičnim in jedrskim orožjem.

“Glede na gotovost ameriškega protiudarca je manj verjetno, da bi Severna Koreja, neodvisno od napada na Južno Korejo in naših čet v tej državi, napadla osrednje ozemlje ZDA ali katerega od naših otokov in baz,” je za Newsweek ocenil bivši namestnik poveljnika ameriških sil v Koreji, generalporočnik Jan-Marc Jouas.

“Če ima Pjongjang namen s silo združiti obe Koreji, je zanje najbolj smiselno močno obstreljevanje, kateremu bi v Južno Korejo sledile kopenske sile z namenom, da zavzamejo čim več ozemlja, preden bi se mobilizirala južnokorejska rezerva  in večje ameriške sile ter sile Združenih narodov,” je dodal.

Ameriška vojska ima v Južni Koreji 29.000 vojakov, Južna Koreja pa v aktivni sestavi 627.500, v aktivno usposabljajoči se rezervi pa še 5.2 milijona.

Severnokorejci bi medtem lahko napadli z 1.1 milijonsko vojsko, ob predhodnem obstreljevanju z raketnih izstrelišč, ki so samo 50 km oddaljene od glavnega mesta Južne Koreje, Seul.

V prvi fazi napada, do splošne mobilizacije na drugi strani, bi Severni Korejci lahko izkoristili številsko premoč ter osvojili kar se da veliko ozemlja.

“Uporaba kemičnega in jedrskega orožja bi pri tem povečala učinkovitost začetnega napada, ampak bi hkrati sprožila močnejši odgovor ZDA, ki bi lahko vključile podmornice, površinska plovila, bombnike in drugi arzenal, ki ni primarno prisoten na korejskem polotoku,” je ocenil Jouas. 

Severna Koreja ima sicer med 25 in 60 jedrskih glav, a odprto vprašanje je, ali so že uspeli razviti tehnologijo za medcelinski napad na osrednje ozemlje ZDA.

Zagotovo pa bi v zgodnjem delu napada na Južno Korejo severnokorejske sile lahko zelo hitro napredovale, a slej kot prej bi južnokorejske in ameriške enote, skupaj z drugimi zavezniki, vzpostavile ravnotežje. V bližnjih vojaških bazah na otoku Guam in na Japonskem imajo namreč Američani dodatne sile – samo v japonskih oporiščih 45 tisoč vojakov ter najsodobnejše radarsko nevidne lovce F-35A.

“Prepričan sem, da bi na koncu zmagali, ampak za ceno množičnih žrtev ter uničenja,” je prepričan Jouas. Po nekaterih analizah bi samo v prvih nekaj dneh napada umrlo okrog 300 tisoč ljudi, četudi jedrskih bomb sploh ne upoštevamo. Pri tem ni nepomembno, da ob ameriških vojakih v Južni Koreji živi še okrog 220 tisoč drugih ameriških državljanov.

In kakšen je sploh Kim Jong Unov interes, da začne vojno? Številni strokovnjaki medijo, da nikakršen, saj se severnokorejski diktator zaveda, da bi sprožitev napada neizbežno vodila tudi do konca njegovega režima, obenem pa bi tudi sam žalostno končal. Zato je po njihovem mnenju njegova agresivna retorika in razvijanje jedrskega orožja zgolj del strategije odvračanja.

A kljub vsemu bi vojaški napad lahko sprožila kakšna napaka ali nesporazum, denimo pri izvajanju združenih vojaških vaj Južne Koreje in ameriške vojske v neposredni soseščini ter v kontekstu napačne interpretacije kakšne nepremišljene izjave ameriškega predsednika Trumpa.

Spomnimo, na Kim Jong Unova izzivanja je Trump med drugim Severni Koreji zagrozil z “ognjem in besom”, septembra pa s “popolnim uničenjem,” če se bodo prisiljeni braniti pred njenim vojaškim delovanjem.

Da predsednik ZDA igra tvegano retorično igro, meni tudi Mark Fitzpatrick z Mednarodnega inštituta za strateške študije v Washingtonu. Za Newsweek je ocenil, da Trump želi s tem pritisniti na Kitajsko kot največjo severnokorejsko trgovsko partnerico, da bi uporabila svoj vpliv za ustavitev jedrskih programov Severne Koreje.

A kot še opozarja Fitzpatrick, bi lahko predvsem Severnokorejci Trumpove besede zlahka napačno interpretirali kot resničen namen, da jih ZDA uničijo. Tako bi lahko kakšna nepremišljena retorična izmenjava na koncu postala samouresničujoča se prerokba.

Print Friendly, PDF & Email
DELI

1 komentar

  1. Ne ga lomiti z neko resno razpravo. Kakšna izgubljena raketa bi znala narediti škodo, ampak severno korejska vojska ne bi vzdržala niti en teden. Še hrane bi ji zmanjkalo.

Komentiraj