Kako bi ravnala v koži predsednika Danila Türka: Šarec jasen, Pahor v svojem slogu
POSLUŠAJ ČLANEK
V tej predvolilni kampanji je bilo med kandidatoma mnogo razprav o tem, kako se (ali se ne) v predsedniški vlogi odzivati v določenih družbenih situacijah. Večinoma so se vrtele okrog Pahorjevih predsedniških (ne)oglašanj.
Mi pa smo v drugem delu našega izziva predsedniška kandidata postavili v drugačen kontekst: izpostavili smo štiri zaznamujoče družbene situacije iz časa Pahorjevega predhodnika, predsednika Danila Türka ter ju povprašali, kako bi v njih ravnala sama.
Marjan Šarec se je ponovno izkazal s konkretnimi in jasnimi odgovori, Borut Pahor pa je glede tega v svojem slogu razočaral.
Novembra 2012 so se na postavitev radarjev v Mariboru ljudje odzvali s protestniškimi shodi na ulicah, ki so kasneje prerasli v vseslovenske vstaje. Na višku dogajanja v Mariboru, ko so vstajniki v mestno hišo metali bakle in granitne kocke, se je oglasil predsednik republike Danilo Türk:
Odziv Marjana Šarca: "Vsekakor bi pozval protestnike, da če že protestirajo, to delajo mirno. Nikakor pa ne odobravam kakršnikoli nasilnih protestov. Pozval pa bi tudi mestne oblasti, da ponovno premislijo o ukrepih."
Odziv štaba Boruta Pahorja: "kot aktualni predsednik republike se Borut Pahor ne opredeljuje do dejanj bivših predsednikov."
(zelo splošen Pahorjev odziv na situacijo lahko kljub temu najdemo iz časa predvolilne predsedniške kampanje izpred petih let. Takrat je vstaje v Mariboru komentiral takole: "Vsak, ki opravlja javno funkcijo, zlasti tako izpostavljeno, mora najprej sam pri sebi oceniti, ali lahko glede na okoliščine opravlja to vlogo še naprej. Če bi sam ocenil - kljub trdnemu prepričanju, da nisem storil nič narobe - da zaradi večinskega mnenja ljudi, ki je drugačno, ne bi mogel več verodostojno opravljati naloge, bi se umaknil. Nato bi dokazal svojo nedolžnost in ne bi bil prvi politik, ki bi se potem, ko bi dokazal svojo nedolžnost, vrnil v politiko.")
Po seriji stopnjujočih se vstajniških pritiskov na izvoljene predstavnike lokalnih oblasti je prišlo do naslednjega: "Protestniki, organizirani prek družbenega omrežja Facebook, so poleg shodov pred občino pred dvema tednoma začeli še obiskovati mestne svetnike na njihovih domovih. To naj bi nadaljevali tudi danes, ko bodo med drugim obiskali mestnega svetnika SNS Folka Puconjo, ki je doslej edini napovedal kandidaturo za župana na nadomestnih volitvah 17. marca."
Tako je POP TV januarja 2013 poročal o dejanjih vstajnikov, ki so pod vodstvom aktivista Sanjina Jašarja hodili na domove mariborskih občinskih svetnikov, svoje obiske snemali in jih posredovali medijem.
Zastraševanje izvoljenih predstavnikov ljudstva je doseglo višek 7. januarja tistega leta, ko so z Dravskega mostu obesili lutke z njihovimi obrazi.
Odziv Marjana Šarca: "Seveda bi se odzval in to odločno. Nasilje ne rešuje problemov. V demokratični družbi je nesprejemljivo izvajati nasilni pritisk na kogarkoli, tudi na izvoljene predstavnike ljudi ne. Imamo kar nekaj možnih institutov, da ljudje povejo svoje o določenem vprašanju. Na primer referendum, ki bi ga lahko izvedli v Mariboru."
Odziv štaba Boruta Pahorja: "kot aktualni predsednik republike se Borut Pahor ne opredeljuje do dejanj bivših predsednikov."
(a spletni arhiv kaže, da se je Borut Pahor takrat kot sveže prisegli predsednik republike odzval na ustrahovanje z napihljivimi lutkami, obešenimi z Dravskega mostu ter takšno dejanje označil za "nesprejemljivo".)
Novembra 2008 je vlada predsedniku republike v imenovanje predlagala več veleposlanikov, med katerimi je bil tudi nekdanji večkratni zunanji minister in osamosvojitelj dr. Dimitrij Rupel. Čeprav ima po pravnih interpretacijah predsednik možnost zavrnitve predloga vlade le iz postopkovnih, ne pa vsebinskih (ali celo osebnih) razlogov, je Danilo Türk imenovanje zavrnil.
Odziv Marjana Šarca: "Moj oseben odnos do nekoga ne bi vplival na imenovanje te osebe."
Odziv štaba Boruta Pahorja: "kot aktualni predsednik republike se Borut Pahor ne opredeljuje do dejanj bivših predsednikov."
(a ker vemo, da je prav Borut Pahor v vlogi predsednika vlade Danilu Türku predlagal Ruplovo imenovanje, poznamo tudi njegov odziv: Dimitrija Rupla je imenoval za svojega posebnega odposlanca za zunanje zadeve, z obrazložitvijo, da se ne misli odpovedati človeku, ki ima v svoji beležki telefonske številke vseh pomembnejših mednarodnih voditeljev.)
V začetku marca 2009 je Slovenijo pretreslo odkritje žrtev mumificiranih trupel povojno pobitih v rovu sv. Barbare v rudniku Hude Jame nad Laškim. Predsednika Türka, ki se je ob dnevu žena mudil v bližnjih Trbovljah, so novinarji vprašali, ali se bo šel poklonit žrtvam v Hudi jami.
Odziv Marjana Šarca: "Ljudi ne moremo deliti na prvo ali drugorazredne državljane. Sam tega ne bi naredil. Zagovarjam pa, da je dolžnost države, da zagotovi vsem mrtvim dostojen pokop."
Odziv štaba Boruta Pahorja: "kot aktualni predsednik republike se Borut Pahor ne opredeljuje do dejanj bivših predsednikov."
(s prizadevanjem k spravi in sodelovanjem na slovesnosti ob prenosu posmrtnih ostankov iz Hude jame v kostnico v Maribor je Pahor pokazal, da so žrtve povojnih pobojev zanj prvorazredna tema.)
Mi pa smo v drugem delu našega izziva predsedniška kandidata postavili v drugačen kontekst: izpostavili smo štiri zaznamujoče družbene situacije iz časa Pahorjevega predhodnika, predsednika Danila Türka ter ju povprašali, kako bi v njih ravnala sama.
Marjan Šarec se je ponovno izkazal s konkretnimi in jasnimi odgovori, Borut Pahor pa je glede tega v svojem slogu razočaral.
Situacija 1: Bakle in granitne kocke v mariborsko mestno hišo
Novembra 2012 so se na postavitev radarjev v Mariboru ljudje odzvali s protestniškimi shodi na ulicah, ki so kasneje prerasli v vseslovenske vstaje. Na višku dogajanja v Mariboru, ko so vstajniki v mestno hišo metali bakle in granitne kocke, se je oglasil predsednik republike Danilo Türk:
Danilo Türk: »Demonstracije Mariborčank in Mariborčanov so bile legitimne in pričakovane. Nezadovoljstvo ljudi z vse slabšim gospodarskim in socialnim stanjem v državi, ki ga najbolj občutijo ravno socialno občutljivi sloji, je dejstvo, pred katerim si ne smemo zatiskati oči ... ravnanja župana Franca Kanglerja so bila neprimerna in njegov takojšen odstop bi bil prvi korak k umiritvi stanja«
Odziv Marjana Šarca: "Vsekakor bi pozval protestnike, da če že protestirajo, to delajo mirno. Nikakor pa ne odobravam kakršnikoli nasilnih protestov. Pozval pa bi tudi mestne oblasti, da ponovno premislijo o ukrepih."
Odziv štaba Boruta Pahorja: "kot aktualni predsednik republike se Borut Pahor ne opredeljuje do dejanj bivših predsednikov."
(zelo splošen Pahorjev odziv na situacijo lahko kljub temu najdemo iz časa predvolilne predsedniške kampanje izpred petih let. Takrat je vstaje v Mariboru komentiral takole: "Vsak, ki opravlja javno funkcijo, zlasti tako izpostavljeno, mora najprej sam pri sebi oceniti, ali lahko glede na okoliščine opravlja to vlogo še naprej. Če bi sam ocenil - kljub trdnemu prepričanju, da nisem storil nič narobe - da zaradi večinskega mnenja ljudi, ki je drugačno, ne bi mogel več verodostojno opravljati naloge, bi se umaknil. Nato bi dokazal svojo nedolžnost in ne bi bil prvi politik, ki bi se potem, ko bi dokazal svojo nedolžnost, vrnil v politiko.")
Situacija 2: vstajniki na domovih občinskih svetnikov, viseče lutke z Dravskega mostu
Po seriji stopnjujočih se vstajniških pritiskov na izvoljene predstavnike lokalnih oblasti je prišlo do naslednjega: "Protestniki, organizirani prek družbenega omrežja Facebook, so poleg shodov pred občino pred dvema tednoma začeli še obiskovati mestne svetnike na njihovih domovih. To naj bi nadaljevali tudi danes, ko bodo med drugim obiskali mestnega svetnika SNS Folka Puconjo, ki je doslej edini napovedal kandidaturo za župana na nadomestnih volitvah 17. marca."
Tako je POP TV januarja 2013 poročal o dejanjih vstajnikov, ki so pod vodstvom aktivista Sanjina Jašarja hodili na domove mariborskih občinskih svetnikov, svoje obiske snemali in jih posredovali medijem.
Zastraševanje izvoljenih predstavnikov ljudstva je doseglo višek 7. januarja tistega leta, ko so z Dravskega mostu obesili lutke z njihovimi obrazi.
Odziv Danila Türka: Takratni predsednik republike se na sporna dejanja mariborskih vstajnikov ni odzval, vendar je treba poudariti, da so se najbolj sporne poteze, ključno z "Pridemo na obisk", večinoma zgodile že po koncu njegovega mandata, prav tako obešanje lutk z Dravskega mostu.
23. decembra 2012 je namreč kot novi predsednik Republike Slovenije prisegel Borut Pahor
23. decembra 2012 je namreč kot novi predsednik Republike Slovenije prisegel Borut Pahor
Odziv Marjana Šarca: "Seveda bi se odzval in to odločno. Nasilje ne rešuje problemov. V demokratični družbi je nesprejemljivo izvajati nasilni pritisk na kogarkoli, tudi na izvoljene predstavnike ljudi ne. Imamo kar nekaj možnih institutov, da ljudje povejo svoje o določenem vprašanju. Na primer referendum, ki bi ga lahko izvedli v Mariboru."
Odziv štaba Boruta Pahorja: "kot aktualni predsednik republike se Borut Pahor ne opredeljuje do dejanj bivših predsednikov."
(a spletni arhiv kaže, da se je Borut Pahor takrat kot sveže prisegli predsednik republike odzval na ustrahovanje z napihljivimi lutkami, obešenimi z Dravskega mostu ter takšno dejanje označil za "nesprejemljivo".)
Situacija 3: Danilo Türk ne podpiše predloga imenovanja Dimitrija Rupla za veleposlanika na Dunaju
Novembra 2008 je vlada predsedniku republike v imenovanje predlagala več veleposlanikov, med katerimi je bil tudi nekdanji večkratni zunanji minister in osamosvojitelj dr. Dimitrij Rupel. Čeprav ima po pravnih interpretacijah predsednik možnost zavrnitve predloga vlade le iz postopkovnih, ne pa vsebinskih (ali celo osebnih) razlogov, je Danilo Türk imenovanje zavrnil.
Utemeljitev Danila Türka: "Ljudje, ki naj bi zastopali državo, morajo uživati polno zaupanje te države, vključno s predsednikom države, ki jih imenuje ... in moje zaupanje tu ne obstaja."
Odziv Marjana Šarca: "Moj oseben odnos do nekoga ne bi vplival na imenovanje te osebe."
Odziv štaba Boruta Pahorja: "kot aktualni predsednik republike se Borut Pahor ne opredeljuje do dejanj bivših predsednikov."
(a ker vemo, da je prav Borut Pahor v vlogi predsednika vlade Danilu Türku predlagal Ruplovo imenovanje, poznamo tudi njegov odziv: Dimitrija Rupla je imenoval za svojega posebnega odposlanca za zunanje zadeve, z obrazložitvijo, da se ne misli odpovedati človeku, ki ima v svoji beležki telefonske številke vseh pomembnejših mednarodnih voditeljev.)
Situacija 4: Drugorazredna tema Huda jama
V začetku marca 2009 je Slovenijo pretreslo odkritje žrtev mumificiranih trupel povojno pobitih v rovu sv. Barbare v rudniku Hude Jame nad Laškim. Predsednika Türka, ki se je ob dnevu žena mudil v bližnjih Trbovljah, so novinarji vprašali, ali se bo šel poklonit žrtvam v Hudi jami.
Odziv Danila Türka: Rad bi pa ponovil, da sem danes tu zaradi prvorazredne teme in o drugorazrednihtemah ne bom govoril.«
Odziv Marjana Šarca: "Ljudi ne moremo deliti na prvo ali drugorazredne državljane. Sam tega ne bi naredil. Zagovarjam pa, da je dolžnost države, da zagotovi vsem mrtvim dostojen pokop."
Odziv štaba Boruta Pahorja: "kot aktualni predsednik republike se Borut Pahor ne opredeljuje do dejanj bivših predsednikov."
(s prizadevanjem k spravi in sodelovanjem na slovesnosti ob prenosu posmrtnih ostankov iz Hude jame v kostnico v Maribor je Pahor pokazal, da so žrtve povojnih pobojev zanj prvorazredna tema.)
Zadnje objave
Incident pred Državnim zborom. Nadlegovali novinarja TV Slovenija dr. Jožeta Možino.
20. 4. 2024 ob 12:19
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
5 komentarjev
Kraševka
Dejanja Danila Turka, so bila taka, da ni vredno človeka s tako funkcijo. Bil je zelo PRISTRANSKi - dovolim si reči, da je bil človek, ki je delal na UKAZ iz ozadja.
Pahor ni bil vedno preudaren, toda tudi vseh ukazov STRICEV ni izvršil. Večkrat je videti , da dela s svojo. glavo.
Velika verjetnost je, da bi Šarec, brez velikih političnih izkušenj, tudi DELAL NA UKAZ iz ozadja.
Zato bom raje volila Pahorja.
APMMB2
Je pa predsednik. Če je tiho kot riba, se s tem strinja. Če bi se oglasil, bi vedeli, kdo je odgovoren za to. Ker je tiho, ne vemo, kdo je odgovoren.
helena_3
Odgovornost se ugotavlja na podlagi dokumentov. Imamo cel kup enih komisij in drugih preiskovalnih organov, ki so imenovani in plačani za to, da ugotavljajo odgovornost in predlagajo sankcije za slabo ravnanje. Od kdaj je pa naloga predsednika države, da brska po dokumentih, piše poročila ... Če bi pa nekoga obsojal kar tako na pamet, kot se to počne po forumih in za šanki, bi pa res narobe ravnal. Malo je treba pomisliti, preden se obsoja.
helena_3
"Po petih letij ” vladanja” Boruta Pahorja se je Slovenija še bolj potopila v brezno komunizma in je še bolj podobna Venezueli, kot je bila ob njegovem nastopu."
Pa ne zaradi Pahorja. On pač nima vpliva na odločitve vlade in parlamenta. Ne piše zakonov, ne pripravlja tako imenovanih "reform", ki nas peljejo v komunizem.
Bodimo objektivni.
APMMB2
Vsi trije so komunisti. Med njimi ni nikakršne razlike. Zato je popolnoma vseeno, ali zmaga Pahor, ali Šarec. Tudi razlike med Pahorjem in Tuerkom ni bilo. Po petih letij " vladanja" Boruta Pahorja se je Slovenija še bolj potopila v brezno komunizma in je še bolj podobna Venezueli, kot je bila ob njegovem nastopu.
Predpogoj, da Slovenija spremeni smer, menja vlak, na jkaterem sedi in se pleje v napačno smer je, da prizna, da je bila v Sloveniji krvava boljševistična revolucija, ki je pregnala elito, na njeno mesto pa so se usidrali praveniji, uvedili novi red vladajočih. O eliti ni mogoče govoriti, saj vladajoča kasta ni nujno tudi elita.
Problem Slovenije je obsodba revolucije. Z njo bo obsojen tudi marksizem in pravljice, s katerimi danšnja prosveta slepi in zavaja mladi rod.
Razmeroma malo je ljudi v Sloveniji, ki opaozarjajo pred vsem na moralni propad družbe.
Če je družba moralno zrela, ima prihodnost, če ni, pa propada. In to se v Sloveniji dogaja.
Oba kandidata sta moralno sporna, če ravno se predstavljata, kot moralni avtoriteti.
Zopet moram poudariti, da je jedro njune amoralnosti v nepriznavanju krvave boljševistične revolucije.
Ta je bila, ta je pometla z demokracijo, ta je pometla z moralnimi vednotami in je odgovorna za to, da imamo v Sloveniji kasto nedotakljivih in kasto navadnih državljanov. Seveda med slednjimi so toliko opevani delavci, za katere vsi "skrbijo", če ravno jih vsi tlačijo in hdijo po njih.
Tudi oba dična kandidata!
To je licemerje, ki nas opozarja, da takšna ne smeta dobiti legitimitete.
Oba pripadata kasti vodilnih, ki so običajno izven zakona in za njih ne veljajo pravila za normalne državljane.
Nikoli se ne bi plasirala v 2. krog, če ne bi bila člana kaste priviligiranih.
To vseta tudi sama, saj nikakor nista tako zarovana, da se ne bi zavedala svojih kapacitet in jima je popolnoma jasno, da brez propagandnega aparata, ki ju podpira, ne bi mogla kandidirati niti v krajevni skupnosti.
Oba seveda obvezno podpirata revolucijo in sta prepričana, da brez nje ne bi bilo Slovenije.
Pa je ravno obratno: prav zaradi revolucije je Slovenija ogrožena in je kmalu več ne bo, če se kaj bistvenega v Sloveniji ne bo spremenilo. Ednen izmed njiju bo zanesljivo izvoljen, kar pomeni, da se vsaj še pet let v Sloveniji ne bo nič spremenilo. Se pravi, da bo priviligirana mafija še kar naprej kradla in se norčevala iz državljanov Slovenije. Eden, ali drugi pa bosta ksrbela, da bo dovolj peska, katerega bosta metala ljudem v oči, da ne bodo opazili zablode, ki jim jo povzroča vodilna klika, kateri pripadata.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.