Kako bi ravnala v koži predsednika Danila Türka: Šarec jasen, Pahor v svojem slogu

POSLUŠAJ ČLANEK
V tej predvolilni kampanji je bilo med kandidatoma mnogo razprav o tem, kako se (ali se ne) v predsedniški vlogi odzivati v določenih družbenih situacijah. Večinoma so se vrtele okrog Pahorjevih predsedniških (ne)oglašanj. 

Mi pa smo v drugem delu našega izziva predsedniška kandidata postavili v drugačen kontekst: izpostavili smo štiri zaznamujoče družbene situacije iz časa Pahorjevega predhodnika, predsednika Danila Türka ter ju povprašali, kako bi v njih ravnala sama.

Marjan Šarec se je ponovno izkazal s konkretnimi in jasnimi odgovori, Borut Pahor pa je glede tega v svojem slogu razočaral.

Situacija 1: Bakle in granitne kocke v mariborsko mestno hišo


Novembra 2012 so se na postavitev radarjev v Mariboru ljudje odzvali s protestniškimi shodi na ulicah, ki so kasneje prerasli v vseslovenske vstaje. Na višku dogajanja v Mariboru, ko so vstajniki v mestno hišo metali bakle in granitne kocke, se je oglasil predsednik republike Danilo Türk:

Danilo Türk: »Demonstracije Mariborčank in Mariborčanov so bile legitimne in pričakovane. Nezadovoljstvo ljudi z vse slabšim gospodarskim in socialnim stanjem v državi, ki ga najbolj občutijo ravno socialno občutljivi sloji, je dejstvo, pred katerim si ne smemo zatiskati oči ... ravnanja župana Franca Kanglerja so bila neprimerna in njegov takojšen odstop bi bil prvi korak k umiritvi stanja« 


Odziv Marjana Šarca: "Vsekakor bi pozval protestnike, da če že protestirajo, to delajo mirno. Nikakor pa ne odobravam kakršnikoli nasilnih protestov. Pozval pa bi tudi mestne oblasti, da ponovno premislijo o ukrepih."

Odziv štaba Boruta Pahorja: "kot aktualni predsednik republike se Borut Pahor ne opredeljuje do dejanj bivših predsednikov."
(zelo splošen Pahorjev odziv na situacijo lahko kljub temu najdemo iz časa predvolilne predsedniške kampanje izpred petih let. Takrat je vstaje v Mariboru komentiral takole: "Vsak, ki opravlja javno funkcijo, zlasti tako izpostavljeno, mora najprej sam pri sebi oceniti, ali lahko glede na okoliščine opravlja to vlogo še naprej. Če bi sam ocenil - kljub trdnemu prepričanju, da nisem storil nič narobe - da zaradi večinskega mnenja ljudi, ki je drugačno, ne bi mogel več verodostojno opravljati naloge, bi se umaknil. Nato bi dokazal svojo nedolžnost in ne bi bil prvi politik, ki bi se potem, ko bi dokazal svojo nedolžnost, vrnil v politiko.")

Situacija 2: vstajniki na domovih občinskih svetnikov, viseče lutke z Dravskega mostu


Po seriji stopnjujočih se vstajniških pritiskov na izvoljene predstavnike lokalnih oblasti je prišlo do naslednjega: "Protestniki, organizirani prek družbenega omrežja Facebook, so poleg shodov pred občino pred dvema tednoma začeli še obiskovati mestne svetnike na njihovih domovih. To naj bi nadaljevali tudi danes, ko bodo med drugim obiskali mestnega svetnika SNS Folka Puconjo, ki je doslej edini napovedal kandidaturo za župana na nadomestnih volitvah 17. marca." 

Tako je POP TV januarja 2013 poročal o dejanjih vstajnikov, ki so pod vodstvom aktivista Sanjina Jašarja hodili na domove mariborskih občinskih svetnikov, svoje obiske snemali in jih posredovali medijem.

Zastraševanje izvoljenih predstavnikov ljudstva je doseglo višek 7. januarja tistega leta, ko so z Dravskega mostu obesili lutke z njihovimi obrazi.

Odziv Danila Türka: Takratni predsednik republike se na sporna dejanja mariborskih vstajnikov ni odzval, vendar je treba poudariti, da so se najbolj sporne poteze, ključno z "Pridemo na obisk", večinoma zgodile že po koncu njegovega mandata, prav tako obešanje lutk z Dravskega mostu.

23. decembra 2012 je namreč kot novi predsednik Republike Slovenije prisegel Borut Pahor


Odziv Marjana Šarca: "Seveda bi se odzval in to odločno. Nasilje ne rešuje problemov. V demokratični družbi je nesprejemljivo izvajati nasilni pritisk na kogarkoli, tudi na izvoljene predstavnike ljudi ne. Imamo kar nekaj možnih institutov, da ljudje povejo svoje o določenem vprašanju. Na primer referendum, ki bi ga lahko izvedli v Mariboru."

Odziv štaba Boruta Pahorja: "kot aktualni predsednik republike se Borut Pahor ne opredeljuje do dejanj bivših predsednikov."
(a spletni arhiv kaže, da se je Borut Pahor takrat kot sveže prisegli predsednik republike odzval na ustrahovanje z napihljivimi lutkami, obešenimi z Dravskega mostu ter takšno dejanje označil za "nesprejemljivo".)

Situacija 3: Danilo Türk ne podpiše predloga imenovanja Dimitrija Rupla za veleposlanika na Dunaju


Novembra 2008 je vlada predsedniku republike v imenovanje predlagala več veleposlanikov, med katerimi je bil tudi nekdanji večkratni zunanji minister in osamosvojitelj dr. Dimitrij Rupel. Čeprav ima po pravnih interpretacijah predsednik možnost zavrnitve predloga vlade le iz postopkovnih, ne pa vsebinskih (ali celo osebnih) razlogov, je Danilo Türk imenovanje zavrnil.

Utemeljitev Danila Türka"Ljudje, ki naj bi zastopali državo, morajo uživati polno zaupanje te države, vključno s predsednikom države, ki jih imenuje ... in moje zaupanje tu ne obstaja." 


Odziv Marjana Šarca: "Moj oseben odnos do nekoga ne bi vplival na imenovanje te osebe."

Odziv štaba Boruta Pahorja:  "kot aktualni predsednik republike se Borut Pahor ne opredeljuje do dejanj bivših predsednikov."
(a ker vemo, da je prav Borut Pahor v vlogi predsednika vlade Danilu Türku predlagal Ruplovo imenovanje, poznamo tudi njegov odziv: Dimitrija Rupla je imenoval za svojega posebnega odposlanca za zunanje zadeve, z obrazložitvijo, da se ne misli odpovedati človeku, ki ima v svoji beležki telefonske številke vseh pomembnejših mednarodnih voditeljev.)

Situacija 4: Drugorazredna tema Huda jama


V začetku marca 2009 je Slovenijo pretreslo odkritje žrtev mumificiranih trupel povojno pobitih v rovu sv. Barbare v rudniku Hude Jame nad Laškim. Predsednika Türka, ki se je ob dnevu žena mudil v bližnjih Trbovljah, so novinarji vprašali, ali se bo šel poklonit žrtvam v Hudi jami.

Odziv Danila Türka: Rad bi pa ponovil, da sem danes tu zaradi prvorazredne teme in o drugorazrednihtemah ne bom govoril.« 


Odziv Marjana Šarca: "Ljudi ne moremo deliti na prvo ali drugorazredne državljane. Sam tega ne bi naredil. Zagovarjam pa, da je dolžnost države, da zagotovi vsem mrtvim dostojen pokop." 

Odziv štaba Boruta Pahorja: "kot aktualni predsednik republike se Borut Pahor ne opredeljuje do dejanj bivših predsednikov."
(s prizadevanjem k spravi in sodelovanjem na slovesnosti ob prenosu posmrtnih ostankov iz Hude jame v kostnico v Maribor je Pahor pokazal, da so žrtve povojnih pobojev zanj prvorazredna tema.)

KOMENTAR: Uredništvo
Šarec in Pahor bolj državniška od Türka
Glede na izpostavljene situacije, v katerih se je kot predsednik znašel Danilo Türk, bi lahko za oba sedanja predsedniška kandidata dejali, da bi se obnašala bolj državniško. Türk je najprej na populistično všečen, a z vidika podpore demokratičnih družbenih procesov sporen način izvoljenega predstavnika oblasti pozval k odstopu, čeprav za njegov odhod ni bilo nobenih zakonskih razlogov. Po drugi strani je nekritično, brez obsodbe sprejemal divjanje nasilnega dela protestnikov, kar je nedvomno pripomoglo k stopnjevanju njihovih nesprejemljivih dejanj. Ta so višek dosegla z ustrahovanjem mestnih svetnikov po domovih in izobešanjem njihovih lutk z dravskega mostu. Šele Türkov naslednik Pahor je v enem od svojih prvih javnih oglašanj slednje obsodil. Kot vidimo, bi, morda še odločneje od sedanjega predsednika, to storil tudi Marjan Šarec, ki se kot župan zagotovo lažje postavi v Kanglerjevo kožo. Na primeru odklonitve imenovanja Dimitrija Rupla je Türk pokazal osebno zamerljivost in maščevalnost do nekoga, ki ga osebno ni maral, a je strokovno ustrezal namenjeni funkciji. Po odzivih obeh predsedniških kandidatov sodeč bi oba ravnala drugače. Več državnosti in primernosti za funkcijo predsednika republike Slovenije od Danila Türka sta oba kandidata izkazala tudi pri vprašanju Hude jame; zanju namreč ni prvorazrednih in drugorazrednih državljanov, oziroma žrtev zločinskega nasilja. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike