Kaj volilni uspeh Alternative za Nemčijo v eni od nemških dežel pomeni za politiko v Sloveniji?

0

Iz nemške zvezne dežele Mecklenburg-Predpomorjansko prihaja sporočilo o usodnem vplivu migrantske krize na rezultate volitev. 

Zmerna in do migrantov relativno prijazna politika Angele Merkel je njeni stranki, Krščansko-demokratski uniji (CDU), v tej deželi z 19 odstotki glasov prinesla šele tretje mesto. Razlog za skrb zmerne desnice je uspeh populistične antimigrantske Alternative za Nemčijo (AfD), ki je osvojila drugo mesto, takoj za social-demokratsko stranko (SDP).

“Rezultat je grenak za vse v naši stranki. Ljudje so v strahu in skrbeh in mi jih nismo uspeli umiriti ter potolažiti,” je volilni izid komentiral generalni tajnik CDU Peter Tauber.

“Prepričan sem, da se bodo v stranki Merklove jutri zbudili z glavobolom,” je za Bloomberg komentiral analitik Teneo Intelligence iz Bruslja Carsten Nickel. “Te številke kažejo, da je nasprotovanje migracijski politiki volivcem pomembnejše od lokalnih zadev, kar sproža dodatne skrbi,” je še dodal.

Rezultat vsekakor ni dobra popotnica za Merklovo leto pred nacionalnimi volitvami, na katerih se bo najverjetneje potegovala za četrti kanclerski mandat.

Poraz CDU nakazuje ljudsko vznemirjenje in strah ob več kot milijonom prosilcev za azil, ki so v Nemčijo prišli zadnje leto in Merklovo potiska v defenzivni položaj.

Situacijo je namreč izkoristila šele pred dobrimi tremi leti ustanovljena AfD, ki je ostra kritika kanclerkine politike odprtih vrat do migrantov, kot tudi njene energetske strategije, usmerjene v obnovljive vire energije, nasprotujejo pa tudi sankcijam proti Rusiji.

“Katastrofalna begunska politika Angele Merkel je zagotovo pripomogla k našem uspehu,” je za ZDF volitve komentirala sopredsednica AfD Frauke Petry.

CDU v nacionalnih raziskavah javnega mnenja sicer še vedno vodi, a prepričljivo visoke številke podpore so avgusta zdrsnile na 45 odstotkov, kar je najslabši rezultat v zadnjih petih letih.

Kdo bo slovenski AfD?
Slovenske parlamentarne volitve se sicer zdijo še daleč, a pragmatična ocena zgolj ene izmed koalicijskih partneric SMC-ja, da je napočil njihov čas, lahko predčasne volitve v deželo prinese še pred naslednjim poletjem.

In te bi prav lahko sovpadale s ponovnim izbruhom migrantske krize, ki bi nedvomno imela neposreden vpliv na volilni rezultat.

Vprašanje zgolj je, kdo bi večinski ljudski odpor do prebežnikov iz Bližnjega Vzhoda znal najbolje pretopiti v glasove za svojo politično opcijo.

Ob SDS, ki je v tej smeri nekaj že počela, je zagotovo prvi kandidat Slovenska ljudska stranka, ki ima z AfD skupno tudi zahtevo po umiku sankcij proti Rusiji.

A hudo konkurenco SLS dobiva v Kanglerjevi Novi ljudski stranki, ki bo prav gotovo zaigrala na to nacionalistično vižo.

Tretji, ki bi za svoj politični come-back te glasove znal usmeriti na svoj mlin, je zimzeleni Zmago Jelinčič. Ne smemo pozabiti, da se je njegova SNS v vrhuncu migrantske krize praktično od nikoder pojavila v rezultatih javnomnenjskih anket z dobrimi petimi odstotki podpore.

V težjem položaju je pri tem NSi, saj se kot krščansko-demokratska stranka rada zgleduje po Merklini CDU, obenem pa je prijaznejši odnos do beguncev, predvsem v smislu humanitarne note, zagotovo primarno krščansko stališče, ki ga zagovarja tako papež Frančišek kot slovenski škofje, pa tudi nezanemarljivo veliko slovenskih kristjanov.

Spopad za antimigrantske glasove bo torej še zanimiv in nedvomno oster, kjer tekmovanja v čim bolj sočni in posledično odmevnejši retoriki ne bo manjkalo. 

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime