Kaj vas moti pri slovenski levici in desnici ter kako bi izgledala “dobra” vlada obeh polov?

Foto: Pixabay/Domovina

Reper Rok Terkaj, bolj znan tudi pod umetniškim imenom Trkaj, je na družbenem omrežju Twitter odprl razpravo o slovenski levici in desnici. V zadnjem času se lahko zdi, da se pola ne slišita več. Toda ali to drži? Ali res desničarji pri levici ne cenijo ničesar? In obratno. Kaj pri slovenski desnici navdušuje siceršnje volivce levice? Kako si tviteraši predstavljajo dobro vlado obeh polov?

Vprašanja že sama po sebi zagotavljajo zanimivo debato, ki se je je ni mogoče lotiti nevtralno. Tega se zaveda tudi Trkaj, sicer reper in po izobrazbi teolog, ki je na podlagi spletne ankete svojo politično usmerjenost opredelil kot levoliberalno usmerjeno (vendar v okviru politične sredine).

Kaj vas moti (in navdušuje) na slovenski desnici

Verjetno je sicer lažje začeti s slabimi rečmi. Med njimi so pogosto izpostavljene nezmožnost izpeljave konkretnih akcij, saj se že pred tem vsi skregajo. Ob tem Trkaja moti tudi zanikanje Boga in obstoja nacij, obe stvari sta namreč za levičarje zgolj mit in posledično neupravičen razlog, zaradi katerega so si prisvojili življenjski prostor. Med pozitivnimi pa Terkaj izpostavlja zlasti njihovo podpiranje umetnosti in humanosti.

Med dobrimi so bile izpostavljene še odnos do okolja in živali pa tenkočutnost za krivice, spodobnost dvoma …

Kaj pa negativne? Med njimi so zgornje nekdaj pozitivne lastnosti, ki so se izrodile v svoje nasprotje in postale pretirana kritičnost, kolektivizem, moralna ogorčenost in zavračanje lastne tradicije.

Tviteraši opozarjajo tudi na erozijo tradicionalnih vrednot, saj leve politike uničujejo tradicionalno politiko in ustvarjajo multikulturno družbo. Očitajo jim tudi pretirano radodarnost do lenuhov, ki ne želijo delati, ter preobilno financiranje nepotrebnih nevladnih organizacij. Moti jih tudi radikalnost Levice in SD in nezmožnost artikulirati pozitivno alternativo, ki bi presegla obsedenost s “samo da ni Janša” logiko.

Vprašanje za slovensko levico

Dan kasneje pa je bil čas, da se pogleda tudi na drugo stran političnega spektra in k debati povabi nove sogovornike.

Če gre verjeti zapisanemu, ljudi na levici navdušuje veliko boljša organiziranost desnice ter skrb za tradicijo, kar vključuje tudi negovanje kulturne dediščine.

Istočasno pa si je desnica zaslužila tudi očitke, da zaradi tega zanemarja probleme narodnostnih in drugih manjšin. Nekateri ji zlepa ne morejo odpustiti zanikanja pravice do splava. Veliko zamer je čez desnico slišati tudi s strani zagovornikov skupnosti LGBT. Vendar je bilo brati tudi odgovore, da so se nekateri pomembni koraki na tem področju zgodili prav pod desno vlado.

Je mogoča “dobra” vlada obeh polov?

Kot meni Trkaj, bi bila to vlada, ki bi se rešila vseh medsebojnih ideoloških očitkov. Toda kot opozarja, bi se znala potem v ospredje prebiti še edina preostala ideologija – denar.

Med nekaterimi sogovorniki sicer prevladuje mnenje, da bi se razmere pomembno izboljšale že, če bi znali poslušati drug drugega in voditi politiko, ki bi zmogla izpeljati ideje, tudi če niso zrastle na njenem zelniku. Eni si želijo sodelovanja z drugače mislečimi, druge vlade, ki bi Sloveniji pokazala cilj, brati je tudi predloge, da bi bil čas v parlamentu omejen, da bi bila to vlada brez Janše ali brez Šarca ali brez katere od trenutnih strank. Nenazadnje je bilo brati tudi, da nam trenutno vlada vlada, sestavljena iz obeh političnih polov.

Ob tem pa je predpogoj, da bi programi političnih strank dejansko vsebovali odgovore na družbene izzive:

Pluralnost političnih prepričanj pa bi se ob tem morala kazati tudi na državnih, medijskih in izobraževalnih institucijah, kjer nobena izmed prepričanj ne bi bila apriori marginalizirana. Kajti le tako nobena od strani ne bi mogla izsiliti ideološke prevlade.

Več komentarjev lahko preberete tukaj in tukaj.

28 komentarjev

  1. Super Trkaj in uredništvo, širite obzorja, da ne gledamo le na levo ali na desno in se morda vsi kdaj zazremo tudi v nebo, ki last levih in desnih! Komentar Kremenitega kaže na največjo napako desnice – nesposobnost sprejemati tiste z leve kot del naše družbe. Največja napaka levice pa je zame promoviranje LGBT skupnosti. Enako pomembna napaka obeh, levice in desnice, pa je, da razdeljenost med ljudmi izkoriščata v boju za oblast. Upam da bo z menjavo generacij tudi ta prepad med levico in desnico manjši, v dobro naših potomcev. Ker sovraštvo še nikoli ni prineslo nič dobrega, ne temu ki sovraži, ne temu, ki je osovražen.

      • Vi ga vidite izključno na levi, nekateri pa izključno na desni. Glede na volilne rezultate, vas je približno pol pol. Jaz menim, da je sovraštva preveč na obeh straneh, tako kot so tudi na obeh straneh izjeme. Pa nisem vseglihar, ampak menim, da je treba ocenjevati vsakega posamezno in ne pavšalno pisati o desnici/levici kot tisti, ki seje razdor.

    • g. Igor, zakaj lažete? Saj vem, da boste rekli, da je za vas komunist tudi JJ ampak dajmo malo razčistiti, kaj želite povedati. Stalno ste proti tej vladi in prejšnjo ste zagovarjali. Prejšnja je bila levičarska (s skrajno levičarsko stranko), zdajšnja pa je sredinska (imate notri in desne in leve), Prave sredine pri nas ni, ker je ne more biti zaradi komunistične preteklosti. Takrat so namreč popolnoma razdelili Slovenijo ali ste za nas (levičarje) ali pa ste proti nam (pomenilo desničarji oz. nazadnjaki). Ta delitev obstaja še danes. Pri čemer smo tisti na desni označeni za nazadnjake še danes. Dober članek na to temo je danes napisal dr. Turk na Siolu.
      Ni bistveno, komu zaupaš, ker zaupanje temelji na osnovi dejanj. Zato v politiki ocenjujemo na osnovi tistega, kar politiki naredijo v praksi. Mene ne zanima ali JJ hodi v cerkev in ali je kontra levičarjem. Zanima me, kaj dela. Pomeni kakšne zakone sprejema njegova vlada. In o tem lahko debatiramo. O vaših frustracijah zoper JJ pa je bolj koristno, če to razčistite kje drugje. Pri čemer je najbolje s strokovno osebno. Tukaj na portalih samo opravičujete svoje mnenje in trmasto vztrajate pri nečem, kar ne znate argumentirati.

  2. Trdim, da je slovenska desnica normalna, levica pa ne. Zato je težko doseči kompromis, ki bi vodil k uravnoteženi vladi.
    Levica je namreč ideološko zakovana in ne more iz te kletke.
    Največje breme je polpretekla zgodovina: revolucija, partizani, povojni poboji, nacionalizacija, slovenski begunci,ki so si reševali gola življenja, ko so beželi pred komunizmom.
    Naslednja težava je katoliška vera in nasprotovanje. V demokratičnih državah katoliške vere in duhovščine ne sovražijo in ni nič narobe, če komunisti slavijo katoliške praznike. Tudi obisk maše ni zločin.
    V Sloveniji je šolstvo izrazito v rokah komunistične ideologije. Šolstvo vodijo fanatični levičarski ideologi in vzgajajo generacije komunistov. To je razvidno iz podmladka, ki bi ga bili veseli stari že pokojni komunisti, saj posamazniki med mladino celo presegajo standarde skojevcev.
    Zaradi selekcije zmerni levičarji ne morejo v ospredje, so nevidni.
    Na splošno pa v Sloveniji prave desne stranke sploh nimamo, saj najbolj iskrene desničarje lahko po evropskih normah uvrstimo med evropske socoaldemokrate z Janezom Janšo na čelu.
    Zelo redke izjeme se prebijejo na levici v vrh politike, ki zadostujejo evropskim standardom in bi lahko bili člani uravnotežene vlade velike kolaicijije.
    Trenutno vidim le dva takšna, to sta Borut Pahor in dr. Ernest Petrič, pogojno pa še dr. Igor Lukšič.
    Morda bi se ob rahljanju leve politične scene našel še kak posameznik, pa vendar bi levo stran tehtnice težko zapolnili tako, da bi bila uravnotežena.
    Takšno stanje je posladica pred vsem šolskega sistema, ki pere možgane šolajočim in jih poneumlja.
    Poglejmo si samo dopisnika Igorja. Primerjamo ga lahko z Don Kihotom. V svoji blaznosti fantazira in se ne more izplesti iz mreže v katero se je ujel. Dvomim, da to počne kot cinik, prepričan sem, da je žrtev šolske izobrazbe, ko je za njega vse, kar ni redeče nevarno, škodljivo, nevredno. S takšnimi ljudmi je težko sklepati veliko kolaicijo in sestavljati vlado.
    Igorja lahko primerjam z dr. Francem Trčkom, ki je učitelj, torej tisti, ki mutiplicira Igorje. Tukaj je potrebno iskati vzrok, zakaj skorajda ni možno sestaviti uravnotežene vlade.

  3. Jaz se pa kar strinjam s Kremenitim.
    Članek sem sicer samo bežno preletela, ker se mi je že naslov zdel trapast. V tem času, ko ljudje umirajo in se vlada trudi, da bi – ob brutalnem nagajanju levice – sprejemala prave odločitve za izhod iz krize, ki jo je prinesel virus – se nekaterim zdi pomembno filozofirati o tem, kaj koga moti. Vsakega človeka kaj moti, nobenemu ne gre vse po željah. Poleg tega je to zelo individualen pojav. Vsakega kaj drugega moti.
    On še: nobenega efekta ne bo od tega filozofiranja. Dajem prednost praktičnemu delu pred govorjenjem.

  4. Preprosto, s komunizmom ob osamosvojitvi nismo obračunali tako, kot bi morali. V vsem obdobju tranzicije so se obdržali na položajih in naredili škodo, ki še traja. Vmes pa izdatno financirali svoje pristaše.
    To je pravi problem. Sredstva bi morala biti samo za njihove, za druge pa sploh ne. Niso pripravljeni na povezovanje, hujskaški in razdiralni.
    Posledica predolgega vladanja komunistov. Istih manir so se nalezli tudi njihovi potomci.

    Upam, da ta vlada vzdrži in razgali preko interpelacij vso dvoličnost. Ko pa poslušam Šarca, ki ima s svojimi pajdaši KUL koalicije vedno prostor v najboljših terminih na “naši” RTV, pa mi je slabo.
    Še dobro za NOVATV, kjer g. Tomašič razgali vso bedo javnih govorcev z levega pola, kako je vse zanič.
    V zadnjih odmevih pri Peskovi, na prav nobeno vprašanje Šarec ni znal odgovoriti. In ta bi rad bil med tistimi, ki se bodo spet igrali politiko.

  5. Lev, desen, liberalen, avtoritaren in vse kar je vmes vključuje ideologijo. Če je ne bi, ne bi bil nekdo lev in drug desen… Potem bi bili vsi enaki. Nekakšen SZDL, kjer so vsi trdili in zagovarjali isto. Strankarski sistem je pač ideološki. Benigno bi lahko rekli, da so različne vrednostne opredelitve. Kar je isto. Vrednostne opredelitve pač izvirajo iz različnih ideologij.
    Ker po sili razmer živimo skupaj (nihče si ni sam izbral kraja rojstva), se moramo pač sporazumeti tako, da nam bo vsem dobro. Ali nam preostane kaj drugega? Ne moremo se razvezati, kot se skregani zakonci in potem v neskončnost prepirati čigavo je kaj in kdo lahko kdaj vidi skupne mladiče. Tudi ne more ena polovica državljanov izničiti druge. To so sicer poskušali po 2.sv.vojni, a se ni izšlo. Tudi ne more meščanski del Slovenije izbrisati ruralnega. Tisti, ki bi to poskušal v imenu svoje ideologije, se mu ne bi izšlo. Razen, če uvede diktaturo novega “proletariata”. A ta film smo že videli. Vemo, kako se je končal.
    Skupaj živimo, naredimo si tako, da nam bo vsem dobro.

Komentiraj