Kaj vas moti pri slovenski levici in desnici ter kako bi izgledala "dobra" vlada obeh polov?

Foto: Pixabay/Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK
Reper Rok Terkaj, bolj znan tudi pod umetniškim imenom Trkaj, je na družbenem omrežju Twitter odprl razpravo o slovenski levici in desnici. V zadnjem času se lahko zdi, da se pola ne slišita več. Toda ali to drži? Ali res desničarji pri levici ne cenijo ničesar? In obratno. Kaj pri slovenski desnici navdušuje siceršnje volivce levice? Kako si tviteraši predstavljajo dobro vlado obeh polov?


Vprašanja že sama po sebi zagotavljajo zanimivo debato, ki se je je ni mogoče lotiti nevtralno. Tega se zaveda tudi Trkaj, sicer reper in po izobrazbi teolog, ki je na podlagi spletne ankete svojo politično usmerjenost opredelil kot levoliberalno usmerjeno (vendar v okviru politične sredine).


Kaj vas moti (in navdušuje) na slovenski desnici


Verjetno je sicer lažje začeti s slabimi rečmi. Med njimi so pogosto izpostavljene nezmožnost izpeljave konkretnih akcij, saj se že pred tem vsi skregajo. Ob tem Trkaja moti tudi zanikanje Boga in obstoja nacij, obe stvari sta namreč za levičarje zgolj mit in posledično neupravičen razlog, zaradi katerega so si prisvojili življenjski prostor. Med pozitivnimi pa Terkaj izpostavlja zlasti njihovo podpiranje umetnosti in humanosti.



Med dobrimi so bile izpostavljene še odnos do okolja in živali pa tenkočutnost za krivice, spodobnost dvoma ...



Kaj pa negativne? Med njimi so zgornje nekdaj pozitivne lastnosti, ki so se izrodile v svoje nasprotje in postale pretirana kritičnost, kolektivizem, moralna ogorčenost in zavračanje lastne tradicije.

Tviteraši opozarjajo tudi na erozijo tradicionalnih vrednot, saj leve politike uničujejo tradicionalno politiko in ustvarjajo multikulturno družbo. Očitajo jim tudi pretirano radodarnost do lenuhov, ki ne želijo delati, ter preobilno financiranje nepotrebnih nevladnih organizacij. Moti jih tudi radikalnost Levice in SD in nezmožnost artikulirati pozitivno alternativo, ki bi presegla obsedenost s "samo da ni Janša" logiko.


Vprašanje za slovensko levico


Dan kasneje pa je bil čas, da se pogleda tudi na drugo stran političnega spektra in k debati povabi nove sogovornike.

Če gre verjeti zapisanemu, ljudi na levici navdušuje veliko boljša organiziranost desnice ter skrb za tradicijo, kar vključuje tudi negovanje kulturne dediščine.



Istočasno pa si je desnica zaslužila tudi očitke, da zaradi tega zanemarja probleme narodnostnih in drugih manjšin. Nekateri ji zlepa ne morejo odpustiti zanikanja pravice do splava. Veliko zamer je čez desnico slišati tudi s strani zagovornikov skupnosti LGBT. Vendar je bilo brati tudi odgovore, da so se nekateri pomembni koraki na tem področju zgodili prav pod desno vlado.


Je mogoča "dobra" vlada obeh polov?





Kot meni Trkaj, bi bila to vlada, ki bi se rešila vseh medsebojnih ideoloških očitkov. Toda kot opozarja, bi se znala potem v ospredje prebiti še edina preostala ideologija - denar.



Med nekaterimi sogovorniki sicer prevladuje mnenje, da bi se razmere pomembno izboljšale že, če bi znali poslušati drug drugega in voditi politiko, ki bi zmogla izpeljati ideje, tudi če niso zrastle na njenem zelniku. Eni si želijo sodelovanja z drugače mislečimi, druge vlade, ki bi Sloveniji pokazala cilj, brati je tudi predloge, da bi bil čas v parlamentu omejen, da bi bila to vlada brez Janše ali brez Šarca ali brez katere od trenutnih strank. Nenazadnje je bilo brati tudi, da nam trenutno vlada vlada, sestavljena iz obeh političnih polov.



Ob tem pa je predpogoj, da bi programi političnih strank dejansko vsebovali odgovore na družbene izzive:



Pluralnost političnih prepričanj pa bi se ob tem morala kazati tudi na državnih, medijskih in izobraževalnih institucijah, kjer nobena izmed prepričanj ne bi bila apriori marginalizirana. Kajti le tako nobena od strani ne bi mogla izsiliti ideološke prevlade.



Več komentarjev lahko preberete tukaj in tukaj.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki