Kaj vas moti pri slovenski levici in desnici ter kako bi izgledala "dobra" vlada obeh polov?

Na kateri univerzi pa je diplomiral Žiga Turk?

Lev, desen, liberalen, avtoritaren in vse kar je vmes vključuje ideologijo. Če je ne bi, ne bi bil nekdo lev in drug desen... Potem bi bili vsi enaki. Nekakšen SZDL, kjer so vsi trdili in zagovarjali isto. Strankarski sistem je pač ideološki. Benigno bi lahko rekli, da so različne vrednostne opredelitve. Kar je isto. Vrednostne opredelitve pač izvirajo iz različnih ideologij.
Ker po sili razmer živimo skupaj (nihče si ni sam izbral kraja rojstva), se moramo pač sporazumeti tako, da nam bo vsem dobro. Ali nam preostane kaj drugega? Ne moremo se razvezati, kot se skregani zakonci in potem v neskončnost prepirati čigavo je kaj in kdo lahko kdaj vidi skupne mladiče. Tudi ne more ena polovica državljanov izničiti druge. To so sicer poskušali po 2.sv.vojni, a se ni izšlo. Tudi ne more meščanski del Slovenije izbrisati ruralnega. Tisti, ki bi to poskušal v imenu svoje ideologije, se mu ne bi izšlo. Razen, če uvede diktaturo novega "proletariata". A ta film smo že videli. Vemo, kako se je končal.
Skupaj živimo, naredimo si tako, da nam bo vsem dobro.

Diskusuja je čisto akademska in se je izognila slonu dnevni sobi: korupciji. Našo levico je skrivila in moralno zgnila korupcija. Odvoljenje sedanje gnile levice ni samo sebi namen,cilj je zatreti korupcijo,ki je naglavni greh naše demokracije. Vse težave izhajajo iz tu.

Preprosto, s komunizmom ob osamosvojitvi nismo obračunali tako, kot bi morali. V vsem obdobju tranzicije so se obdržali na položajih in naredili škodo, ki še traja. Vmes pa izdatno financirali svoje pristaše.
To je pravi problem. Sredstva bi morala biti samo za njihove, za druge pa sploh ne. Niso pripravljeni na povezovanje, hujskaški in razdiralni.
Posledica predolgega vladanja komunistov. Istih manir so se nalezli tudi njihovi potomci.

Upam, da ta vlada vzdrži in razgali preko interpelacij vso dvoličnost. Ko pa poslušam Šarca, ki ima s svojimi pajdaši KUL koalicije vedno prostor v najboljših terminih na "naši" RTV, pa mi je slabo.
Še dobro za NOVATV, kjer g. Tomašič razgali vso bedo javnih govorcev z levega pola, kako je vse zanič.
V zadnjih odmevih pri Peskovi, na prav nobeno vprašanje Šarec ni znal odgovoriti. In ta bi rad bil med tistimi, ki se bodo spet igrali politiko.

Edina stvar, ki je potrebna, da levica svoje nasrotnike obravnava kot ljudi.

Jaz se pa kar strinjam s Kremenitim.
Članek sem sicer samo bežno preletela, ker se mi je že naslov zdel trapast. V tem času, ko ljudje umirajo in se vlada trudi, da bi - ob brutalnem nagajanju levice - sprejemala prave odločitve za izhod iz krize, ki jo je prinesel virus - se nekaterim zdi pomembno filozofirati o tem, kaj koga moti. Vsakega človeka kaj moti, nobenemu ne gre vse po željah. Poleg tega je to zelo individualen pojav. Vsakega kaj drugega moti.
On še: nobenega efekta ne bo od tega filozofiranja. Dajem prednost praktičnemu delu pred govorjenjem.

Trdim, da je slovenska desnica normalna, levica pa ne. Zato je težko doseči kompromis, ki bi vodil k uravnoteženi vladi.
Levica je namreč ideološko zakovana in ne more iz te kletke.
Največje breme je polpretekla zgodovina: revolucija, partizani, povojni poboji, nacionalizacija, slovenski begunci,ki so si reševali gola življenja, ko so beželi pred komunizmom.
Naslednja težava je katoliška vera in nasprotovanje. V demokratičnih državah katoliške vere in duhovščine ne sovražijo in ni nič narobe, če komunisti slavijo katoliške praznike. Tudi obisk maše ni zločin.
V Sloveniji je šolstvo izrazito v rokah komunistične ideologije. Šolstvo vodijo fanatični levičarski ideologi in vzgajajo generacije komunistov. To je razvidno iz podmladka, ki bi ga bili veseli stari že pokojni komunisti, saj posamazniki med mladino celo presegajo standarde skojevcev.
Zaradi selekcije zmerni levičarji ne morejo v ospredje, so nevidni.
Na splošno pa v Sloveniji prave desne stranke sploh nimamo, saj najbolj iskrene desničarje lahko po evropskih normah uvrstimo med evropske socoaldemokrate z Janezom Janšo na čelu.
Zelo redke izjeme se prebijejo na levici v vrh politike, ki zadostujejo evropskim standardom in bi lahko bili člani uravnotežene vlade velike kolaicijije.
Trenutno vidim le dva takšna, to sta Borut Pahor in dr. Ernest Petrič, pogojno pa še dr. Igor Lukšič.
Morda bi se ob rahljanju leve politične scene našel še kak posameznik, pa vendar bi levo stran tehtnice težko zapolnili tako, da bi bila uravnotežena.
Takšno stanje je posladica pred vsem šolskega sistema, ki pere možgane šolajočim in jih poneumlja.
Poglejmo si samo dopisnika Igorja. Primerjamo ga lahko z Don Kihotom. V svoji blaznosti fantazira in se ne more izplesti iz mreže v katero se je ujel. Dvomim, da to počne kot cinik, prepričan sem, da je žrtev šolske izobrazbe, ko je za njega vse, kar ni redeče nevarno, škodljivo, nevredno. S takšnimi ljudmi je težko sklepati veliko kolaicijo in sestavljati vlado.
Igorja lahko primerjam z dr. Francem Trčkom, ki je učitelj, torej tisti, ki mutiplicira Igorje. Tukaj je potrebno iskati vzrok, zakaj skorajda ni možno sestaviti uravnotežene vlade.

Shalotka
Levičarjem ne zaupam, komunistom pa sploh ne!

Končno si priznala, da Janši ne zaupaš! Si le slepa podpornica nekoga, katerega sploh poznaš ne!

Kremeniti, ne delaj krivice! V Terkajevem projektu vidim dober namen človeka. Sama ocenjujem, da je sicer otroško naiven, kakršna sem bila sama vrsto odraslih let (sem starejša od roka!).Zdaj pa nisem več! Levičarjem ne zaupam, komunistom pa sploh ne!

Mislim, da svet ne bi bil za nič prikrajašan brez Roka Trkaj Terkaja, bralci pa tudi ne brez gornjega prispevka.