Kaj v praksi pomenijo predlagane spremembe sodelovanja nevladnih organizacij pri gradbenih projektih?

Vir: longplay.si
POSLUŠAJ ČLANEK
V tem tednu je slovenske okoljevarstvene organizacije pa tudi druge posameznike, ki se ukvarjajo z varstvom narave, močno razburilo dopolnilo Slovenske nacionalne stranke k noveli zakona o ohranjanju narave, s katerim bi po mnenju več okoljskih organizacij omejili njihove možnosti pri uveljavljanju okoljskih interesov v upravnih postopkih. Slednje so zaradi tega v sredo pred državnim zborom izvedle protest z več sto udeleženci.

Njihovo enotno sporočilo je bilo, naj se poslanci trenutne ureditve ne dotikajo, da bo to prineslo uničenje narave in okolja. Toda obstaja tudi drugačen pogled nad situacijo. Dejstvo je, da v državi zaradi neskončnega iskanja soglasij stojijo nekateri pomembni projekti.


Do dokončne uveljavitve zakona je sicer še postopek pred Državnim zborom, zato lahko pride do številnih sprememb, tudi spornega člena. Vsekakor pa težave sedanje ureditve obstajajo in jih ni mogoče spregledati.

Ministrova boleča točka - HE Mokrice


Zaradi sedanje ureditve številni projekti ob nasprotovanju okoljevarstvenih organizacij stojijo leta. Tak primer je na primer tožba Okoljevarstvenega združenja Rovo, ki jo je vložilo zoper odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja za prva dela na severnem delu 3. razvojne osi. Podoben primer je razveljavitev okoljevarstvenega soglasja za HE Mokrice, ki ga je doseglo Društvo za proučevanje rib Slovenije, ker ARSO postopka ni peljal po zakonitem postopku. Ta naj bi po napovedih okoljskega ministra sedaj stekel.

Pritožbe okoljevarstvenih organizacij na eni strani lahko opozarjajo na posege, ki bi imeli hude posledice za okolje in naravo, po drugi strani pa zaradi njihovih pritožb, ki se vedno ne izkažejo za upravičene, pogosto stojijo pomembni projekti.

Konflikti med organizacijami in zmage, ki ne rešujejo ničesar


Po poročilu centra nevladnih organizacij v Sloveniji trenutno deluje 47 okoljevarstvenih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Ena od njihovih vlog je tudi, da so stranski udeleženci v postopkih, ki jih pri presoji vplivov na okolje vodi ARSO.

Pri tem so zelo aktivne in niso redki primeri, ko se v presojo posameznih projektov dejavno vključi tudi več kot pet organizacij. To pa je število, ko ni več nasprotovanj zgolj na relaciji organizacija - investitor, temveč se že pojavljajo tudi nasprotja med zahtevami organizacij, zato investitorji mestoma ne morejo ustreči vsem zahtevam stranskih udeležencev. Uspešno oviranje "spornega" postopka je tudi svojevrstna reklama za organizacijo in ji povečuje prepoznavnost.

Rezultat takšnih bojev ni vedno čistejše okolje ali ohranjena narava. Društvo Eko krog je detletno bitko bilo z multinacionalko Lafarge, lastnico cementarne v Trbovljah. Dosegli so, da se je cementarna zaprla, a kakovost zraka se po podatkih Arsa v dolini ni pomembno izboljšala, saj v tem času niso rešili problemov drugih industrijskih objektov in individualnih kurišč.

Kaj vsebuje dopolnilo, ki večine nevladnih organizacij ne bo izrinilo iz postopkov?


Zaradi vseh absurdov je bilo v zakonodajni postopek na predlog SNS vloženo dopolnilo, ki zmanjšuje število organizacij, ki se lahko vključujejo v tovrstne postopke.

Dopolnilo predvideva tri merila. Za društvo bi tako veljal pogoj najmanj 50 aktivnih članov, kar bi se dokazovalo z zapisniki letnih zborov in plačilom članarin. Zavodi bi morali imeti najmanj tri za polni delovni čas zaposlene osebe s sedmo stopnjo izobrazbe. Ustanove pa najmanj 10.000 evrov premoženja. Ti pogoji bi morali veljati za tekoče in zadnji dve leti in jih bo potrebno dokazati z dokumentacijo.

Po dopolnilu SMC te omejitve ne bi veljale za nekatere krovne zveze, kot so jamarska, ribiška, čebelarska, ter Društvo za varovanje ptic Slovenije.

Tem merilom naj bi po javno dostopnih podatkih po novem namesto 47 ustrezalo približno 30 organizacij. Če se na zakonodajo ne bi prilagodili ali dosegli, da ne bi bila sprejeta, bi bila izločena nekatera najmanjša društva in zavodi, ki tem merilom ne zadoščajo.

KOMENTAR: Uredništvo
Varstvo okolja profesionalcem
Dopolnilo, sprejeto na seji odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je mogoče obravnavati na dva načina. Stranke koalicije lahko obtožimo, da skušajo iz postopkov presoje vplivov na okolje odstraniti del okoljevarstvenih organizacij ter na ta način pospešiti postopke. Tudi njihove zahteve, ki veljajo tudi za nazaj, so prestroge, tudi ob zahtevi po treh zaposlenih za polni delovni čas s sedmo stopnjo izobrazbe. A svojo kritiko si zasluži tudi druga stran. Razdrobljenost nevladnih organizacij na področju varstva okolja je večkrat privedla do situacij, ko je nekaj entuziastov s svojim društvom lahko dolgotrajno zaustavilo gradbene projekte. Njihovo nasprotovanje ni vedno pripomoglo k bolj čistemu okolju. Če bo sprejeta zakonodajna rešitev na koncu pomenila, da bodo investitorji v postopkih presoje vplivov naproti imeli kompetentnejše in močnejše sogovornike, jo velja pozdraviti. Na drugi strani pa se bodo morale, če bodo hotele svoje interese uveljavljati še naprej, na nove razmere prilagoditi tudi manjše nevladne organizacije in se povezati, da bodo novim pogojem lahko zadostile.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki