Kaj v praksi pomenijo predlagane spremembe sodelovanja nevladnih organizacij pri gradbenih projektih?

Uredništvo
5
Vir: longplay.si

V tem tednu je slovenske okoljevarstvene organizacije pa tudi druge posameznike, ki se ukvarjajo z varstvom narave, močno razburilo dopolnilo Slovenske nacionalne stranke k noveli zakona o ohranjanju narave, s katerim bi po mnenju več okoljskih organizacij omejili njihove možnosti pri uveljavljanju okoljskih interesov v upravnih postopkih. Slednje so zaradi tega v sredo pred državnim zborom izvedle protest z več sto udeleženci.

Njihovo enotno sporočilo je bilo, naj se poslanci trenutne ureditve ne dotikajo, da bo to prineslo uničenje narave in okolja. Toda obstaja tudi drugačen pogled nad situacijo. Dejstvo je, da v državi zaradi neskončnega iskanja soglasij stojijo nekateri pomembni projekti.

Do dokončne uveljavitve zakona je sicer še postopek pred Državnim zborom, zato lahko pride do številnih sprememb, tudi spornega člena. Vsekakor pa težave sedanje ureditve obstajajo in jih ni mogoče spregledati.

Ministrova boleča točka – HE Mokrice

Zaradi sedanje ureditve številni projekti ob nasprotovanju okoljevarstvenih organizacij stojijo leta. Tak primer je na primer tožba Okoljevarstvenega združenja Rovo, ki jo je vložilo zoper odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja za prva dela na severnem delu 3. razvojne osi. Podoben primer je razveljavitev okoljevarstvenega soglasja za HE Mokrice, ki ga je doseglo Društvo za proučevanje rib Slovenije, ker ARSO postopka ni peljal po zakonitem postopku. Ta naj bi po napovedih okoljskega ministra sedaj stekel.

Pritožbe okoljevarstvenih organizacij na eni strani lahko opozarjajo na posege, ki bi imeli hude posledice za okolje in naravo, po drugi strani pa zaradi njihovih pritožb, ki se vedno ne izkažejo za upravičene, pogosto stojijo pomembni projekti.

Konflikti med organizacijami in zmage, ki ne rešujejo ničesar

Po poročilu centra nevladnih organizacij v Sloveniji trenutno deluje 47 okoljevarstvenih organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Ena od njihovih vlog je tudi, da so stranski udeleženci v postopkih, ki jih pri presoji vplivov na okolje vodi ARSO.

Pri tem so zelo aktivne in niso redki primeri, ko se v presojo posameznih projektov dejavno vključi tudi več kot pet organizacij. To pa je število, ko ni več nasprotovanj zgolj na relaciji organizacija – investitor, temveč se že pojavljajo tudi nasprotja med zahtevami organizacij, zato investitorji mestoma ne morejo ustreči vsem zahtevam stranskih udeležencev. Uspešno oviranje “spornega” postopka je tudi svojevrstna reklama za organizacijo in ji povečuje prepoznavnost.

Rezultat takšnih bojev ni vedno čistejše okolje ali ohranjena narava. Društvo Eko krog je detletno bitko bilo z multinacionalko Lafarge, lastnico cementarne v Trbovljah. Dosegli so, da se je cementarna zaprla, a kakovost zraka se po podatkih Arsa v dolini ni pomembno izboljšala, saj v tem času niso rešili problemov drugih industrijskih objektov in individualnih kurišč.

Kaj vsebuje dopolnilo, ki večine nevladnih organizacij ne bo izrinilo iz postopkov?

Zaradi vseh absurdov je bilo v zakonodajni postopek na predlog SNS vloženo dopolnilo, ki zmanjšuje število organizacij, ki se lahko vključujejo v tovrstne postopke.

Dopolnilo predvideva tri merila. Za društvo bi tako veljal pogoj najmanj 50 aktivnih članov, kar bi se dokazovalo z zapisniki letnih zborov in plačilom članarin. Zavodi bi morali imeti najmanj tri za polni delovni čas zaposlene osebe s sedmo stopnjo izobrazbe. Ustanove pa najmanj 10.000 evrov premoženja. Ti pogoji bi morali veljati za tekoče in zadnji dve leti in jih bo potrebno dokazati z dokumentacijo.

Po dopolnilu SMC te omejitve ne bi veljale za nekatere krovne zveze, kot so jamarska, ribiška, čebelarska, ter Društvo za varovanje ptic Slovenije.

Tem merilom naj bi po javno dostopnih podatkih po novem namesto 47 ustrezalo približno 30 organizacij. Če se na zakonodajo ne bi prilagodili ali dosegli, da ne bi bila sprejeta, bi bila izločena nekatera najmanjša društva in zavodi, ki tem merilom ne zadoščajo.

Varstvo okolja profesionalcem

Dopolnilo, sprejeto na seji odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je mogoče obravnavati na dva načina. Stranke koalicije lahko obtožimo, da skušajo iz postopkov presoje vplivov na okolje odstraniti del okoljevarstvenih organizacij ter na ta način pospešiti postopke. Tudi njihove zahteve, ki veljajo tudi za nazaj, so prestroge, tudi ob zahtevi po treh zaposlenih za polni delovni čas s sedmo stopnjo izobrazbe. A svojo kritiko si zasluži tudi druga stran.

Razdrobljenost nevladnih organizacij na področju varstva okolja je večkrat privedla do situacij, ko je nekaj entuziastov s svojim društvom lahko dolgotrajno zaustavilo gradbene projekte. Njihovo nasprotovanje ni vedno pripomoglo k bolj čistemu okolju.

Če bo sprejeta zakonodajna rešitev na koncu pomenila, da bodo investitorji v postopkih presoje vplivov naproti imeli kompetentnejše in močnejše sogovornike, jo velja pozdraviti. Na drugi strani pa se bodo morale, če bodo hotele svoje interese uveljavljati še naprej, na nove razmere prilagoditi tudi manjše nevladne organizacije in se povezati, da bodo novim pogojem lahko zadostile.

5 KOMENTARJI

  1. Verjetno je zadnji čas, da se odpravi anarhični teror brezštevilnih samooklicanih nevladnih organizacij, ki se popolnoma samovoljno in brez vsakršne odgovornosti do okolja, družbe, države in davkoplačevalcev samovoljno in arbitrarno vmešavajo v politične procese – ali pa ne – in ki pri tem nikomur ne odgovarjajo – ne za storjeno in ne za ne-storjeno.
    Popolnoma prav in nujno je čim prej urediti z veljavnim zakonom temeljne pogoje, merila in kriterije za legalno in legitimno ustanovitev ter programsko opredeljeno delovanje nevladne organizacije, ki si mora z ustrezanjem določenim formalnim zahtevam, kriterijem in merilom šele pridobiti privilegij pooblaščenega in kvalificiranega ter kompetentnega zastopanja določenih družbeno verificiranih interesov v določenih razvojnih in investicijskih postopkih.
    Več kot absurdno je, da “po poročilu centra nevladnih organizacij v Sloveniji trenutno deluje 47 okoljevarstvenih organizacij”, ki si vsa lastijo neutemeljene pravice do strokovno kompetentnega in pravno verodostojnega zastopanja interesov domnevno zainteresirane lokalne ali širše javnosti v investicijskih postopkih in ob odločitvah v zvezi z okoljskimi vprašanji in trajnostnim razvojem.
    Kot na vseh področjih družbenega življenja se tudi tu najbolj upirajo tisti, ki hočejo še naprej ohraniti “status quo” ter svoje pridobljene privilegije in neomejene možnosti parcialnega ter destruktivnega političnega vplivanja na družbeni razvoj.

  2. Slovenija je država, postavljena na glavo.
    Država je skorajda popolnoma brez stroke, stroko pa bi naj vodile NVO.
    Namesto, da država opravlja strokovna dela, ta dela oddaja najrazličnejšim firmam, ki na debelo služijo, med tem ko se birokracija v državni upravi redi.
    Najočitnejši je primer pravnikov, ki jih državna uorava zaposluje na tisoče, pazite na tisoče, država pa plačuje odvetnikom milijone, da jo branijo in rešujejo spore.
    Zelo podobno je stanje na področju varstva narave. MOP je razkošno zasedeno ministrstvo s skoraj polovico preveč zaposlenih. Letno pa za težke miljone naroča najrazličnješe študie, eksprtize, preveritve in podobno navlako , za kar pokasirajo najrazličneši biroji, studiji in D.O.O. in sveda tudi NVO, če so tako organizirane in prisesane na državne jasli težke milijone.
    Interes vseh teh parazitov je , da naredijo iz muhe slona, ki ga je potrebno spraviti skozi šivankino uho. To je zelo velik provlem, zato ena študija rodi drugo, ta pa po možnosti še tretjo. Če te študije plačuje zainteresirana firma, ki je še v državni lasti, potem to firmo oderejo do obisti.
    Ves cirkus, ki se uganja ob pridobivanju sogalasij lahko mirne duše ocenimo za kriminal.
    Temu je potrebno nareiti konec. Minister Vizjak je nakazal pravo smer.
    Najprej je potreno reducirati NVO. Pravico do sodelovanja v postopkih pridobivanja dovoljenj naj imajo le tiste, ki se izkažejo s strokovno usposobljenimi kadri in sevda, da iskažejo upravičeno zaiteresiranost.
    Država mora imeti diskrecisjko pravico pri registraciji, prav tako pa pri ugotavljanju upravičenosti sodelovanja v postopku.
    Takšna redukcija upravičenih strank v postopku zahteva določen napor MOP, saj mora pripraviti pravila, ki bodo zreducirala upravičence na znosno mero in pred vsem k postopkom prepustila stroko.
    Tudi to, kaj je stroka in strokovnost mora definirati država, v prvi vrsti MOP?
    MOP mora pripraviti strokovne podlage, na osnovi katerih bo možno nedvoumno presojati , kaj je upravičeno, kaj je potrebo in kaj je zadovoljivo.
    Recimo: koliko volkov imamo lahko v Sloveniji?
    Njaprej je potrebno označiti območja, kjer lahko volkovi živijo. Ta območja je potrebno oceniti in določiti največje možno število volkov, ki se lahko na označenem območju preživljajo. Oceniti je potrebno tudi morebitno škodo, ki jo volkovi prizadenejo prebivalstvu na tem območju. Na osnovi takšnih ugotovitev bo jasno, koliko volkov lahko imamo v Sloveniji. Jasno bo tudi,da če se volkovi začno pojavlajti izven označenih območjih, jih je potrebno odstreliti. Na označenih ombočjih pa skrbeti,da stalež ne presega dopustnega števila. Ob tako določenih pravilih ni potrebnih dodatnih študij, ni potrebnih revoltov NVO in ni neotrebnega vznemrjanja in metanja denarja skozi okno.
    Podobne so razmere tudi na drugih področjih. Država, torej MOP, mora določati zaščitna območja in pred vsem izračunati , koliko državo stane takšna zaščita. Če država lahko takšno zaščito prenese, potem jo naj uveljavi in plača, če ne more plačati, pa zaščite ne bo.
    Državljani plačujemo bremena s katerimi plačujemo državo, ta pa je dolžna v pravi vrsti ščititi nas, ki jo plačujemo.
    Sedaj se je varstvo narave razaslo preko vseh meja.
    Pri varstvu narave ima sevda narava prednost, nikakor pa ni dopustno, da se ob stroških za varovanje redi kopica parazitov, ki komaj čakajo, da nastane problem in potem izdelajo na stotine študij in si na ta načipolnijo žepe.
    Ko pa uvidijo, da jih je nekdo prečital( Vizjak, Janša) pa hajd na kolo, na proteste in zahtevati padec vlade.
    Onemogli in obubožani v domovih za starejše ne morejo demonstirati, za njih pa se nihče ne zmeni. Ali je to socialna država?

  3. Tile eko teroristi udobno živijo od proračuna. Za to tudi gre. “Proučujejo” tisto, kar je v univerzitetnih učbenikih širom po svetu že zdavnaj vse napisano. Lepo je namreč sedeti v lepem vremenu na robu gozda v travi in z rešpetlinom gledati ptice in biti za to plačan. Ali gledati ribice kako plavajo sem ter tja. Da se jih sliši, da legitimizirajo svoje brezdelje pa se občasno vključijo v kak upravni postopek (ki je zastonj) in na škodo drugih zavlačujejo postopke dovoljenj, dokler se jih ne podplača, da utihnejo. Temu početju se ne reče drugače, kot izsiljevanje. Goli sebični interesi, da jim do smrti ne bi bilo potrebno služiti kruh v realnem sektorju z 8 urnem delavniku.
    Cenzus, kdaj je kaki organizaciji priznan status stranke v postopku poznajo vse države, samo v Slo lahko vsak, ki ima pet minut časa terorizira vse ostale udeležence v postopku.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime