Kaj v EU popraviti, da bo v prihodnje delovala bolje

Če bi lahko spremenili eno stvar, ki bi po vašem mnenju pripomogla k boljšem delovanju Evropske unije v prihodnosti, kaj bi naredili?

Verjetno gre za vprašanje za milijon (ali pa milijardo) evrov in prav z njim so se na portalu Politico.eu obrnili na sedem evropskih voditeljev.

Kaj bi torej sami spremenili za bolje delujočo EU? pogledi so različni in obenem pričajo, da trenutno v EU mnogo stvari ni takšnih kot bi morale biti.

Evropsko demokracijo moramo približati ljudem, je prepričan nekdanji italijanski premier Enrico Letta. "Več Evropejcev moramo vključiti v procese odločanja," pravi.

Po njegovem bi to lahko naredili tako, da bi izpraznjenih 73 "britanskih" sedežev v Evropskem parlamentu volili prav vsi Evropejci. "Tako bi zagotovili, da so volitve zares Evropejske, ne pa le podaljšek nacionalnih politik," meni Letta.

Manj je več

V evropski projekt smo vstopili z odločenostjo spopadanja z velikimi izzivi, a postali smo resnično dobri pri obvladovanju majhnih problemov, svojo diagnozo postavlja vodja politične skupine liberalcev v EP,  Guy Verhofstadt.

"Ugotovili smo, koliko vode lahko odplaknemo v stranišču, nismo pa uspeli ustrezno odgovoriti na vprašanja zunanje politike, varnosti in migracij." Po njegovem je slednje tako, ker nimamo prave unije, ampak le ohlapno konfederacijo držav članic.

Po njegovem ne potrebujemo 27 komisarjev, ampak majhno, učinkovito evropsko vlado, ki bo sposobna hitrega ukrepanja na izzive kot so brexit, Trump in Putin.

EU naj ostane varuhinja miru in prosperitete

Italijanski zunanji minister Angelino Alfano meni, da bi Evropa morala delati na ohranitvi miru na celini, urediti svojo obrambno politiko in znati tesneje stopiti skupaj.

"Skupaj moramo delati na bolj enotni Evropi, občutljivi na potrebe državljanov, za Evropo ki bo znala socialno in kulturno identiteto oplemenititi s spoštovanjem različnosti." pravi.

Po njegovo je potrebno preseči ideološke ovire in ponuditi odgovore na ključna vprašanja: rast, zaposlovanje, migracije in varnost ter s tem zagotoviti, da EU za prihodnje generacije ostane "varuhinja miru in prosperitete".

Sanje so postale realnost, a jo je lažje razbiti

Donald Tusk, predsednik Evropskega sveta, za Politico pravi, da je zanj v mladih letih EU predstavljala sanje  o spoštovanju, svobodi in demokraciji. "Sedaj to niso več sanje ampak realnost za milijone ljudi." A to je po njegovem veliko lažje uničiti kot zgraditi. 

"Ustanovni očetje EU niso govorili o različnih hitrostih unije in delali izjem za nekatere članice. Vso svojo vero so položili v evropske voditelje, da bi ti delali skupaj. Tako bo evropski projekt preživel kot enotna unija, ali pa sploh ne bo", ocenjuje Tusk.

Davčni sistem je neučinkovit, države ne spoštujejo pravil

Po mnenju latvijske finančne ministrice Dane Reizniece - Ozola Evropa potrebuje močnejšo skupno zgodbo, več skupnih izkušenj in junakov, katerih zgled vleče. Kot pravi, bi morali Evropejci razviti globljo skupno identiteto kot zgolj temelječo na zakonih in pravilih, ki smo jih vzpostavili.

Na političnem nivoju pa opozarja na razdrobljen in neučinkovit davčni sistem, ki omogoča zlorabe. Po njenem  bi EU morala vzpostaviti skupni dogovor o DDV, ki bi bil enostavnejši, prijazen za poslovanje in odporen proti goljufijam.

Nizozemska poslanka Anne Mulder meni, da bi evropska komisija morala od vseh držav striktno zahtevati, da se držijo pravil. "Na žalost, se prevečkrat zgodi, da na komisiji pogledajo proč. Vidimo države kot je Francija, ki vedno ostane nekaznovana, kadar ne upošteva pravil."

Takšno obnašanje po mnenju Mulderjeve uničuje kredibilnost komisije in celotne unije. "Namesto da podpisujemo nove pogodbe in se veselimo starih, naj komisija raje poskrbi, da bodo države zares delale to, kar so podpisale," je še dejala za Politico.eu