Kaj "svetovna vlada" počne v Sloveniji? Poznavalec: v rokah imajo slovensko levico

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
V Ljubljani ta konec tedna poteka srečanje evropske veje Trilateralne komisije. Skupina, ki sta jo leta 1973 skupaj s somišljeniki ustanovila David Rockefeller in Zbigniew Brzezinski, je od takrat postala eno od najvplivnejših in tudi najbolj zloglasnih združenj politikov, gospodarstvenikov, akademikov in medijskih strokovnjakov na svetu.

Zase pravijo, da je njihov namen povezati zagovornike liberalnih gospodarstev in demokratičnih držav v Severni Ameriki, Evropi in Tihomorski Aziji. V praksi je osnovni koncept, ki ga razvijajo, globalizacija v vseh njenih izpeljankah in razsežnostih. Vplivni člani Trilaterale jih preko politike, gospodarstva, medijev in na druge načine vnašajo v prakso, iz česar se je rodil mit o nekakšni svetovni vladi.

Kritike te združbe imajo mnogi za "zgolj" teoretike zarot, a med njimi so tudi kredibilni ljudje z lastno negativno izkušnjo. Takšen je denimo podjetnik dr. Aleš Štrancar, ki pravi, da ti vplivneži predstavljajo vse tisto, kar lahko "zagotovo imenujemo gnili kapitalizem". 

Slovenski član trilateralne komisije je direktor Gorenja, Franjo Bobinac, ki je v tej združbi nasledil svojega predhodnika, bančnika Marka Voljča.

Nedvomno drži, da ima Trilateralna komisija pomemben vpliv v svetu. In sicer po zaslugi svojih članov, ki so morebiti na pomembnih mestih v gospodarstvu, na univerzah ali v medijih. V prvi vrsti pa še vedno nastopajo kot Think Tank oziroma mislišče. Temu načelu je zvest tudi program srečanja v Ljubljani.

Približno 200 udeležencev je/bo v teh treh dneh sodelovalo na različnih razpravah, na katere so občasno vabljeni tudi zunanji gosti. Glavne teme srečanja v Ljubljani so naslednje:

Ali liberalna demokracija lahko preživi v času političnih pretresov?
Evropa ene, dveh ali nizke hitrosti.
Bo demokracija preživela?
Trgovinske vojne. (America First, Europe Alone?)
Digitalizacija Evrope.
Geopolitika in nogomet. 


Za boljšo kvaliteto razprav so na srečanje povabljeni tudi številni zunanji gostje, kot so Jordan B. Peterson, Jaap de Hoop Scheffer, Aleksander Čeferin in mnogi drugi.



Tudi drugih, slovenskih, gostov na srečanju ne manjka. Kot piše Vladimir Vodušek na Topnews.si, so pri osrednji mizi v petek zvečer med drugim sedeli Bobinac, direktor uprave NLB Blaž Brodnjak in seveda premier Marjan Šarec. Med gosti pa je bilo opaziti še Alija Žerdina, pa tudi Gregorja Golobiča, kar je pomenljiv signal, saj se naj bi nekdanji glavni tajnik in kadrovnik LDS pregovorno umaknil iz slovenske politike oziroma v njej naj ne bi imel več resnega vpliva.



Got gostujoča govornika na današnjih razpravah pa sta med drugimi nastopila tudi Janez Janša in dr. Žiga Turk.

Slednji je Trilaterali predstavil poglede na to ali liberalna demokracija lahko preživi v času političnih pretresov:



(Turk: "Ne v zdajšnji obliki. Liberalna demokracija se je v odgovoru na komunikacijsko revolucijo premalo spremenila, obenem pa preveč za nespremenljivo naravo človeka")

Srečanja Trilateralne komisije, tako regijska kot globalna, potekajo po pravilih Chatham Housa. Udeleženci lahko zunaj razpravne dvorane povedo vse, o čemer se je razpravljalo, obenem pa ne smejo povedati, katere stvari je kdo izrekel. Udeležencem se zato ni treba bati morebitnih posledic za izrečene besede. To zagotavlja mnogo bolj neposredno in iskreno razpravo, kot bi sicer bila.

Namen srečanja Trilateralne komisije


Zgodovinsko je Trilateralna komisija pomemben dejavnik pri povezovanju liberalnih držav v Severni Ameriki, Evropi in Aziji, obenem pa eden najmočnejših promotorjev globalizacije in s tem povezanih procesov.

Predsednik evropske veje trilaterale, nekdanji prvi mož ECB Jean-Claude Trichet v svojih izjavah ob konferenci neprestano ponavlja pomen sodelovanja med državami članicami, ki so med seboj močno soodvisne, tudi (še predvsem) Slovenija. Pomemben del te je namreč svobodna zunanja trgovina, podarja.

Države morajo po njegovem mnenju med seboj sodelovati ne glede na različne politične prakse in ohranjati svet v vsej njegovi različnosti in vsestranskosti. Trichet tako kot glavne cilje konference v Ljubljani navaja premislek o težavah Evropejcev, boj proti nacionalizmu in protekcionizmu ter spodbujanje sodelovanja med narodi.

Pomenljivo je, da se v zadnjem času te ideje v javnosti in mednarodni politiki ne pojavljajo tako izrazito. Prej obratno. V ameriški administraciji tako danes ni nikogar, ki bi zasedal mesto v Trilaterali in pomembno državno funkcijo, temveč so potisnjeni na bolj obrobne vloge. Kljub temu združenje ostaja zvesto svojim ustanovnim ciljem.

Se je Trilateralne komisije potrebno bati?


Trilateralna komisija ima v svetu nedvomno velik vpliv, preko svojih članov pa tudi številne vzvode moči. Toda kljub temu mnogi argumentirajo, da se je ni treba bati. Kot pravijo, je njena agenda jasna in je ne skrivajo. To je svoboden gospodarski prostor, ki dopušča pluralizem in razlike. Bolj koristno je, če njena srečanja dojemamo kot priložnost.

In priložnost za slovensko politiko bi iz tega stališča lahko bila, da spozna globalne gospodarske in miselne tokove, ki bi jo drugače pustili ob strani, ter se vanje malo bolj vključi. Z izjemo Blejskega strateškega foruma je takšnih priložnosti pri nas malo.

Dr. Aleš Štrancar: tako imenovana slovenska levica jim je prodala svoje duše


Po drugi strani pa je mnogo intelektualcev, podjetnikov, in drugih razgledanih ljudi, ki so do početja članov Trilaterale v današnjem svetu izjemno kritični.

Eden teh je direktor in lastnik ajdovskega podjetja BIA Seprarations, dr. Aleš Štrancar, ki pravi, da gre "za eno od vej Kazarske mafije, »združbo«, ki se že več kot 1000 let trudi zavladati svetu."

"Gre za glavne avtorje in podpornike globalizma, nekontrolitranih migracij, predvsem pa za glavne uničevalce zdravih družin in zdrave družbe," opozarja Štrancar.

Kot pravi, so vodilni v tej »združbi« 10 tisočkrat bogatejši od Billa Gatesa in obvladujejo velik del svetovnih financ. Bogastvo so nabirali skozi stoletja s povzročanjem in financiranjem vojn, trgovanjem z orožjem, špekulacijami, uničevanjem zdravega kapitalizma, kupovanjem državnih voditeljev, uničevanjem zdravega kmetijstva in kmetov,… Po njegovih besedah ti ljudje predstavljajo vse tisto, kar zagotovo lahko imenujemo gnili kapitalizem.

In kaj imajo s Slovenijo? Odgovor gre po Štrancarjevo iskati pri ljudeh iz krogov Milana Kučana, denimo Bobinac, Voljč, pa Gregor Golobič.

"Kaj delajo v Sloveniji? To je dejansko zelo zanimivo vprašanje. Na Madžarsko in Poljsko se najbrž bojijo iti."


"To vsekakor samo potrjuje, da je t.i. slovenska levica popolnoma v rokah te združbe," pravi Štrancar. Po njegovem je cena, ki jo plačujejo tile naši »strici«, da so lahko del te »združbe«, izjemno visoka, in predvsem ne samo denarna.

"Prodati so morali svoje duše. Denar tako ali tako prispevamo davkoplačevalci preko raznoraznih korupcijskih kanalov. In zahteve bodo vedno večje, socialna država pa samo še pobožna želja."

Podobne zahteve je bil deležen tudi sam, ko je s svojim izjemno perspektivnim podjetjem iskal posojilo pri Evropski investicijski banki. Ta je po njegovih besedah popolnoma v rokah te združbe. Ker je zavrnil plačilo točno določeni odvetniški pisarni, se je za denar lahko obrisal pod nosom in ga kljub temu, da je že bil odobren, ni nikoli prejel.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Posledice napadov v Rdečem morju kažejo, da je infrastrukturna oboroževalna tekma v polnem teku
  • 27. 01. 2024
V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023