Kaj študij, glavno da so študentski boni. Do devetih zvečer.

POSLUŠAJ ČLANEK
Poslanci so minuli teden sprejeli Zakon za urejanje položaja študentov, v katerem so uredili bolj kot ne klasična vprašanja: od vprašanja dohodnine pri študentskem delu do zdravstvenega zavarovanja in dodatka za bivanje.

Študentje in duhovna hrana


Eden izmed sedmih stebrov, za katere se je študentska organizacija zagrizeno borila v zadnjih mesecih, je znan po svojem zelo profanem imenu: študentski boni.

Cilj skoraj 17.000 študentov, ki so podpisali podporo predlogu zgoraj omenjenega zakona, sicer ni dokončno dosežen, saj so skušali pravico koriščenja prehrambenih bonov podaljšati do 22. ure in še čez vroče poletne dni. Uspelo se jim je zbarantati za pravico unovčenja bonov (le) do 21. ure.

In še nekaj: seveda so hoteli (nazadnje neuspešno) višino subvencije zvišati iz 2,63 evra na 2,78 evra, saj se po njihovih besedah subvencija zaradi varčevanja že pet let ne usklajuje z življenjskimi stroški.

Navdušena bi bila, če bi se s takšno gorečnostjo prizadevali za izboljšanje kvalitete študija. Toda zagnanost se očitno ustavi ob siesti po krepkem obroku v kakšni kitajski restavraciji.
Navdušena bi bila, če bi se s takšno gorečnostjo, kot za študentske bone, prizadevali za izboljšanje kvalitete študija. Toda zagnanost se očitno ustavi ob siesti po krepkem obroku v kakšni kitajski restavraciji.

Študentje in eksotične restavracije


Priznam, sama nisem največja porabnica študentskih bonov in bi brez težav lahko nadaljevala s svojim študentskim življenjem tudi brez njih. Morda ima kaj pri tem tudi dejstvo, da prihajam iz Ljubljane, in se zato včasih raje podam za domači štedilnik kot pa za burek v pekarno. Sem pa prepričana, da bi lahko naša slovenska študentarija uspešno spisala svoje diplomske in magistrske naloge brez večernega obiskovanja raznoraznih mehiških in drugih eksotičnih restavracij.

Gostinci, pa brez zamere, ne ciljam na kvaliteto vaše ponudbe. Želela bi si zgolj bolj jasne ločitve, kaj spada pod sofinanciranje študija, oziroma izobraževalnega procesa ter kaj pod osebne potrebe posameznika.

Študentje v tujini o študentskih bonih nimajo pojma


Imela sem srečo, da sem se tekom študija imela možnost izobraževati na dveh tujih univerzah. V nobeni izmed držav, v katerih sem bivala po več mesecev, koncept "študentskih bonov" preprosto ne obstaja in moja obrazložitev tega slovenskega fenomena med tamkajšnjimi študentskimi kolegi mi je ponavadi vzela kar nekaj minut.

In verjetno večini mojih poslušalcev še vedno ostaja nerazumljiva. Če si lačen, greš v trgovino ali pa študentsko menzo. Si zaželiš mehiške ali japonske kuhinje? Pojdi in si kupi sam.

So bili pa za to na voljo pošteno založena univerzitetna knjižnica, za študente odprta od ranega jutra ter vse do polnoči ter zagreti profesorji, vedno pripravljeni pomagati mladim z željo po znanju.

Študentje in študij!?


Morda se 2,63 evrov subvencije na delovni dan res sliši malo. Toda pomnožite drobiž s številom slovenskih študentov, in že se nabere več kot 200.000 evrov dnevne subvencije. Gre za več kot štiri milijone evrov mesečno!

Si predstavljate, da bi ta znesek vložili v univerzitetne ustanove, v raziskovalne projekte, izpopolnjevanje programov, ki bi doprinesli k večji zaposljivost mladih, v dodatno izobraževanje profesorjev in študentov?

Ah kje, namesto tega se vsak študent raje pogladi po svojem trebuščku. Saj je fajn imeti popust v restavraciji ali pa sploh brezplačno kosilo ... In si s tem pljuvati v lastno skledo.

Zanima me, če se bo kdaj slovenska študentarija tako odločno zbrala in zbirala podpise še za kaj drugega. Denimo v zvezi s podaljšanjem obratovalnega časa v kakšni knjižnici ali v protest ali podporo kakšnemu univerzitetnemu docentu ali profesorju, ki bi lahko doprinesel k njihovem znanju.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike