Kaj študij, glavno da so študentski boni. Do devetih zvečer.

Veronika Snoj
9

Poslanci so minuli teden sprejeli Zakon za urejanje položaja študentov, v katerem so uredili bolj kot ne klasična vprašanja: od vprašanja dohodnine pri študentskem delu do zdravstvenega zavarovanja in dodatka za bivanje.

Študentje in duhovna hrana

Eden izmed sedmih stebrov, za katere se je študentska organizacija zagrizeno borila v zadnjih mesecih, je znan po svojem zelo profanem imenu: študentski boni.

Cilj skoraj 17.000 študentov, ki so podpisali podporo predlogu zgoraj omenjenega zakona, sicer ni dokončno dosežen, saj so skušali pravico koriščenja prehrambenih bonov podaljšati do 22. ure in še čez vroče poletne dni. Uspelo se jim je zbarantati za pravico unovčenja bonov (le) do 21. ure.

In še nekaj: seveda so hoteli (nazadnje neuspešno) višino subvencije zvišati iz 2,63 evra na 2,78 evra, saj se po njihovih besedah subvencija zaradi varčevanja že pet let ne usklajuje z življenjskimi stroški.

Navdušena bi bila, če bi se s takšno gorečnostjo prizadevali za izboljšanje kvalitete študija. Toda zagnanost se očitno ustavi ob siesti po krepkem obroku v kakšni kitajski restavraciji.

Navdušena bi bila, če bi se s takšno gorečnostjo, kot za študentske bone, prizadevali za izboljšanje kvalitete študija. Toda zagnanost se očitno ustavi ob siesti po krepkem obroku v kakšni kitajski restavraciji.

Študentje in eksotične restavracije

Priznam, sama nisem največja porabnica študentskih bonov in bi brez težav lahko nadaljevala s svojim študentskim življenjem tudi brez njih. Morda ima kaj pri tem tudi dejstvo, da prihajam iz Ljubljane, in se zato včasih raje podam za domači štedilnik kot pa za burek v pekarno. Sem pa prepričana, da bi lahko naša slovenska študentarija uspešno spisala svoje diplomske in magistrske naloge brez večernega obiskovanja raznoraznih mehiških in drugih eksotičnih restavracij.

Gostinci, pa brez zamere, ne ciljam na kvaliteto vaše ponudbe. Želela bi si zgolj bolj jasne ločitve, kaj spada pod sofinanciranje študija, oziroma izobraževalnega procesa ter kaj pod osebne potrebe posameznika.

Študentje v tujini o študentskih bonih nimajo pojma

Imela sem srečo, da sem se tekom študija imela možnost izobraževati na dveh tujih univerzah. V nobeni izmed držav, v katerih sem bivala po več mesecev, koncept “študentskih bonov” preprosto ne obstaja in moja obrazložitev tega slovenskega fenomena med tamkajšnjimi študentskimi kolegi mi je ponavadi vzela kar nekaj minut.

In verjetno večini mojih poslušalcev še vedno ostaja nerazumljiva. Če si lačen, greš v trgovino ali pa študentsko menzo. Si zaželiš mehiške ali japonske kuhinje? Pojdi in si kupi sam.

So bili pa za to na voljo pošteno založena univerzitetna knjižnica, za študente odprta od ranega jutra ter vse do polnoči ter zagreti profesorji, vedno pripravljeni pomagati mladim z željo po znanju.

Študentje in študij!?

Morda se 2,63 evrov subvencije na delovni dan res sliši malo. Toda pomnožite drobiž s številom slovenskih študentov, in že se nabere več kot 200.000 evrov dnevne subvencije. Gre za več kot štiri milijone evrov mesečno!

Si predstavljate, da bi ta znesek vložili v univerzitetne ustanove, v raziskovalne projekte, izpopolnjevanje programov, ki bi doprinesli k večji zaposljivost mladih, v dodatno izobraževanje profesorjev in študentov?

Ah kje, namesto tega se vsak študent raje pogladi po svojem trebuščku. Saj je fajn imeti popust v restavraciji ali pa sploh brezplačno kosilo … In si s tem pljuvati v lastno skledo.

Zanima me, če se bo kdaj slovenska študentarija tako odločno zbrala in zbirala podpise še za kaj drugega. Denimo v zvezi s podaljšanjem obratovalnega časa v kakšni knjižnici ali v protest ali podporo kakšnemu univerzitetnemu docentu ali profesorju, ki bi lahko doprinesel k njihovem znanju.

9 KOMENTARJI

  1. Saj je itak vseeno. Naj študenti uživajo v dobri hrani, dokler še lahko.

    Napoved Killary Obama:
    Ker so skrili izum, ki ga je Gospodar Bog dal Nikoli Tesli in ker so postavili lažnega (Benedikt XVl. je živ) papeža, kljub udaru strele bo Zemlja postala Pekel. Tako, da nam niti ne bo treba iti v Pekel.

    Potresi, vulkani, viharji in izredno huda neurja.
    Muslimani zavzamejo Vatikan in Rim.
    Temperature se dvignejo, vode se dvignejo. Zemlja se spremeni v pekel. Naj študenti uživajo, dokler še lahko. Jaz bom tudi. Samo ne z Milko od Lele, ker Milka je najslabša čokolada od vseh čokolad. Če bi hotela dobro čokolado bi stopila po Gorenjko ali pa kakšno Hoferco ali Eurospinko.

  2. Veronika zelo dobro razmišljanje. Tudi jaz mislim, da bi bilo boljše za študente, da bi jedli v menzah, kot po gostilnah. Pravijo, da po 18 uri ni dobro jesti – tako, da bi bilo dovolj, če bi boni veljali do 19 ure, potem pa bi se šli študenti lahko učit.

    Oblast ima rada študente na svoji strani, zato pa jim daje te bonitete. Dobro pa bi bilo, da bi oblast vršila kontrolo nad UNIVERZITETNIMI profesorji. Ti imajo študente le kot objekte na katerih služijo. Mislim, da se profesorji premalo trudijo v podajanju snovi in razlago študentom. To prevečkrat puščajo asistentom.
    Profesorji PA SE UBADAJO Z RAZNIMI PROJEKTI, KI JIH IMAJO ŠE KOT DODATNI ZASLUŽEK. HODIJO OKROG – PA NE ZARADI ŠTUDENTOV, AMPAK ZARADI SEBE IN SVOJEGA ZASLUŽKA. TUDI V VSAKOKRATNI VLADI JIH JE VELIKO. Delovno mesto na fakulteti pa jih čaka. Kaj se godi s študenti pa je njihova zadnja briga. Poznam profesorja, ki bi bil že lahko v pokoju, toda ne, poleg nekaj predavanj še veliko služi z raznimi PROJEKTI in potuje po svetu. Zakaj ni določena starost, do katere to počne. Zakaj vlagati v starega, namesto, da bi dali priložnost MLADIM.
    So med temi profesorji tudi dobri in požrtvovalni. Tem vsa pohvala – ampak mislim, da jih je manj od polovice.
    Ali na univerzi usposobijo ekonomiste, da bi bili sposobni začeti sami z določeno dejavnostjo. Mislim, da ne. Saj so skoraj vsi profesorji le na državnih jaslih in ne vem, če vedo kaj je pravo delo. Oni rabijo le dodatke za stalno pripravljenost. Vprašam se ALI LAHKO PRIDE ŠTUDENT DO PROFESORJA; ZA KAKO POJASNILO ?

    Torej, zanje je bolje, da študente usmerjajo k bonom za določeno gostilno, kot, da bi skrbeli, da bi študentom z razlago pomagali, da opravijo IZPITE.

    Na mladih svet stoji, je vedno veljalo in bi moralo tudi danes. Poleg znanja, je pomembno, da študentom damo možnost, da se oblikujejo v pokončno in moralno osebo. Gostilne in študentski ŽURI, pa tega žal ne dajejo.

    Včasih so bile v cerkvi pri tromostovju ŠTUDENTSKE MAŠE, po maši pa kulturno druženje. Znanje je dobro, če se prepleta tudi z duhovnim. Sicer se kmalu ne bo več ločilo kaj je moralno in kaj ni. Profesorji pa bi morali biti temu vzgled.

  3. Dragi moji. Vedite da na filozofski fakulteti potekajo predavanja do pol 10h zvečer. Nekateri študenti imajo neprekinjeno predavanja od jutra do večera in je včasih težko vmes še jesti.
    Kdor ni iz Ljubljane, si mora plačati stanarino in hrano. Poleg tega pa še hoditi na predavanja in se učiti. Zakaj ne omogočiti študentu, ki ni iz Ljubljane kvalitetnega študija tako, da se ga finančno podpre, da bo dejansko lahko kvalitetno študiral, ker bo imel za to dovolj časa.
    Tu je en kup dejavnikov, na katere dragi moji komentatorji pozabljate.

    • To je zato, ker so prfoxi razvajeni. Oni si naredijo njim všečen urnik, pa je tako.

      Dejansko bi lahko prepovedali predavanja po 5 uri popoldne. Pa lene in zanič profesorje odpustili.

  4. Zakaj na koncu osebe iz zaničevanih majhnih fakultet znajo potem več, kot tisti iz filozofske in ostalih Ljubljanskih fakultet? Nekdo iz ugledne Ljubljanske fakultete zna manj, kot nekdo iz ene male fakultete, ki ima predavanja v zakotnem hotelu v vukojebini.

  5. KATJA ALI SE MOGOČE PREDAVANJA ZAČNEJO OB 7 URI ? Ali ste na fakulteti 15 ur. Sama mislim da ne. Če pa se predavanja pozno začno, je tu drugi problem. Stari nonoti so nas učili: ” Če hočeš veliko narediti, moraš dan iskati zjutraj in ne zvečer ! ”
    Pa še to, če imate neprestano predavanja, bi morale biti na fakulteti organizirane menze in ne bi izgubili skoraj nič časa za prehrano. Mislim, da gostilne, kjer bi se študenti zbirali na glavnem obroku dneva šele ob 22 uri, niso dobra rešitev. Torej dan se začne zjutraj, konča pa zvečer – noč je namenjena počitku. To je red, ki je zagotovilo uspeha

  6. Sistem študija v Sloveniji je ena izmed glavnih anomalij te države. Cel kup nezaposlenih diplomantov, padajoča kvaliteta. Trg seveda na koncu pove svoje. Katere diplome se ceni in s katerimi znanji je možno zaslužiti. Posegi, ki bodo kmalu potrebni, bodo drastični: drastično zmanjšanje vpisnih mest, uvedba šolnin itd.

  7. Študentski boni? Večino štipendije, za povečevanje katere sem skrbel z odličnimi ocenami pri najlažjih predmetih, katerih nihče drug ni vzel resno, sem moral dati za mesečno vozovnico za avtobus. O kakih bonih ni bilo ne duha ne sluha. V službi pa sem videl, da po njih sega moj zaposleni in dobro plačani šef, izredni študent, češ, saj mi kot študentu pripadajo. O denarnem in socialnem statusu študentov ne bi pisal. Navedem pa naj, da jim ta država posredno krade po desetletje življenja, v katerem bi morali doštudirati – seveda iskano zaposlitveno področje – lahko tudi doktorirati, pridobiti temelje za življenje in ustvariti družino. Ni potrebno, da imajo že takoj vse, saj potem sploh nimajo več življenjskega in poklicnega cilja. Vse nezaslužene bonitete so jim v škodo, tim. študentsko delo pa je korist le za delodajalca. Celo država je močno oškodovana zaradi njega. Skupna ugotovitev vsega skupaj pa je, da smo kot država poslovno površni, neuspešni in nismo spoštovani v tujih poslovnih okoljih, saj nekaterim, ne glede na prizadevanje in uspeh, zaradi statusa kar pada z neba. Ali ne bi bilo prav, da si to zaslužijo?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime