Kaj ste ob dimnih bombah Simone Drenik in Karla Erjavca spregledali o odgovornih v aferi arbitraža

Uredništvo
20
Zajem posnetka: arhiv MMC RTV SLO, vir foto: wikipedia

Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (KNOVS) je v svojem poročilu močno obremenila nekdanjo slovensko agentko v času arbitraže, Simono Drenik. To so, kot je znano, med razsojanjem o arbitraži ujeli v nedovoljenih telefonskih pogovorih s slovenskim arbitrom, Jernejem Sekolcem. Komisija v svojem poročilu zaključuje, da Drenikova ni upoštevala zakona o tajnih podatkih in pravil, ki jim je bila zavezana. 

V istem poročilu Knovs močno obremeni tudi tedanjega ministra za zunanje zadeve, Karla Erjavca, ki so ga na laž postavili tako Sova, Urad za varovanje tajnih podatkov in celo Ministrstvo za zunanje zadeve.

Knovs je oba omenjena tudi kazensko ovadil Nacionalnemu preiskovalnemu uradu. 

Kljub temu pa je nastavek včerajšnje afere izzvenel v skesanem nastopu Simone Drenik v večjih slovenskih medijih. V medijsko spretno zastavljenem nastopu je namreč v očeh marsikaterega gledalca izpadla žrtev politične zarote Knovsa. S podobnim manevrom se ji je pridružil tudi Karel Erjavec, ki je pozornost odvrnil z napeljevanjem na svoj večni spor s predsednikom KNOVS Matejem Toninom.

Prav zaradi vsega navedenega, kar veliki slovenski mediji niso izpostavljali, na Domovini še enkrat izpostavljamo izseke poročila in se v komentarju uredništva čudimo, kako to, da nekateri ministri »odletijo« zaradi sendvičev in modrih lučk, drugim pa se kljub očitnim lažem ne začne niti malce tresti stolček.

Drenikova vztraja, da ni kršila zakona o tajnih podatkih. “Menim, da je bilo delovanje Knovsa ultra vires, torej zunaj njenih pristojnosti, na kar sem opozarjala že na samem pogovoru na komisiji,” je dejala Drenikova in dodala: “Jasno je namreč bilo, da je inter partes komunikacija nedovoljena, da pa ni šlo za bistveno kršitev arbitražnega postopka, kot je odločilo samo arbitražno sodišče.”

Čeprav jo poročilo Knovsa v več točkah postavlja na laž, je v intervjuju za TV Slovenija šla še dlje. »Počutim se kot grešni kozel, kot nekdo, ki ga je treba linčati. Žal mi je, da so se spravili name, ki sem res veliko naredila za ta projekt arbitraže,« je povedala v intervjuju za TV Slovenija.

 »Moje delo je bilo skozi vsa usposabljanja o tajnih podatkih ocenjeno kot uspešno,« je povedala Drenikova in pristavila: »Naredila sem napako, ki je nisem nikoli zanikala.«

Ob koncu je še dodala, da za svoje delo ni nikoli prijela nobenega dodatnega honorarja, le podjemno pogodbo za 900 evrov, v času porodniške. »Vsi pa vemo, kako so obdavčene podjemne pogodbe. Že tri mesece po carskem rezu pa sem pristala na to, da sem odšla na enega izmed sestankov v okviru službe. Prepričana sem, da je zelo malo javnih uslužbencev pripravljenih na take odpovedi.«

Za konec je dejala, da oba z arbitrom Sekolcem obžalujeta, da je do problematičnega dogodka prišlo.

… toda Knovsovo poročilo kaže, da je Drenikova prekršila vsa pravila, ki jih je dobro poznala

Knovs je ugotovil, da je Drenikova opravila vsa potrebna izobraževanja in usposabljanja za tajne podatke, kar pomeni, da je bila seznanjena, da komunikacija tajnih in občutljivih podatkov po stacionarni telefonski liniji in nezaščiteni mednarodni liniji ni dovoljena.

Tako v prvih točka poročila Knovs piše o tem, da je Simona Drenik prek osnovnega usposabljanja ter pridobitve certifikata natančno vedela, kako delovati v primeru tajnih podatkov.

Natančno je v poročilu opisano tudi, kdaj je Sova Drenikovo in druge člane ekipe opozarjala, da naj se izogibajo odprtih komunikacijskih linij.

Sova je po ugotovitvah poročila tudi vzpostavila kriptirane povezave za člane slovenske projektne enote, v kateri je bila Drenikova. Zlasti pa so jih opozarjali tudi na klice v tujino.

Po ugotovitvah iz poročila je razvidno tudi, da je zaradi novega navodila o tajnih podatkih Simona Drenik dobro poznala področje, saj je sama določala stopnjo tajnosti na raznih podatkih.

Prek ugotovitev iz poročila Knovs je tudi razvidno, da je Drenikova na sestanku s Sovo sama izpostavila sporno vlogo hrvaškega arbitra Vukasa, ki naj bi bil ves čas v stiku s hrvaškimi predstavniki.

Drenikova je na pogovoru s Sekolcem tako kršila vse, kar so jo učili na usposabljanjih in kar zapoveduje zakon o tajnih podatkih. Preslišala je vsa opozorila Sove, saj je o tajnih in pomembnih podatkih za nacionalni interes Slovenije govorila brez kriptiranih povezav, prek stacionarnega telefona. Izven prostorov MZZ, brez vednosti MZZ. Prav tako je naredila ravno to, kar je oporekala hrvaškemu arbitru.

Problematično tudi ravnanje arbitra Sekolca.

Poročilo Knovsa se v odprtem delu dotakne tudi odgovornosti slovenskega arbitra Jerneja Sekolca, ki je imel že pred nastopom funkcije ugled, izkušnje in pravne prakse o pravilih v zvezi z arbitražnimi postopki. Kljub temu pa je bil v kontaktih in razgovorih s slovensko agentko po nezaščiteni telefonski liniji.

Kot je znano, je po stacionarnem telefonu prav on poklical Simono Drenik.

Erjavec se je zlagal glede komuniciranja prek stacionarnih telefonskih linij

Ugotovitve Knovsa zanikajo tudi navedbe tedanjega zunanjega ministra Karla Erjavca, da sta ga dva operativca Sove podučila, da lahko komunicira po stacionarnih telefonskih linijah. V Sovi so namreč Knovsu povedali, da ministra niso nikoli varnostno osveščali, ne v prostorih agencije ne v prostorih ministrstva. Na laž pa ga postavlja tudi zunanje ministrstvo, ki nima nikjer vpisanega sestanka s Sovo.

Ob tem poročilo poudarja, da je Erjavec v funkciji zunanjega ministra na podlagi Zakona o tajnih podatkih lahko dostopal do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop do njih, pristojna služba zunanjega ministrstva pa zanj ni izvedla usposabljanja.

Erjavec izkoristil molk Tonina in poglobil njun spor

Karl Erjavec se je hitro pridružil Drenikovi pri kritiki Knovsa, zraven pa je še predsednika Knovsa, Mateja Tonina hitro obtožil zlorabe komisije za napad na politične nasprotnike. Iz vse zgodbe pa “na koncu ni nič”, je prepričan Erjavec, ki vztraja pri trditvah, da sta ga na zunanjem ministrstvu obiskala operativca Sove in ga podučila, da lahko komunicira po stacionarnih telefonskih linijah.

Erjavec je danes pojasnil, da tega neformalnega pogovora na ministrstvu niso navedli. “Res pa je, da o tem ni bilo tečaja na Sovi,” je dejal nekdanji zunanji minister. Po njegovem mnenju gre za poskuse zavajanja: “Želi se me predstaviti, kot da lažem.

Ljudje odhajajo zaradi sendvičev, glede usodnih vprašanj kot je meja s Hrvaško pa nikomur nič?!?

Ob dogajanju v zvezi z arbitražo lahko vedno znova ugotovimo, kako prav ima minister Erjavec: “Na koncu pa iz vse zgodbe ponovno ni nič.” Zdi se namreč neverjetno, da na podlagi poročila Knovsa, ki v marsičem razgalja delovanje ministrstva za zunanje zadeve in slovenske politike, v času arbitražnega postopka in razsodbe, politika, mediji in javnost ne terjajo odgovornosti od tistih, ki jih poročilo obremenjuje.

Na eni strani smo bili priča ministrom, ki so odstopali ali pa so bili prisiljeni v odstop zaradi precej manjših zadev kot so laži o nečem, kar je že več desetletij eden izmed glavnih interesov Republike Slovenije – arbitraža. Če so razlogi za odstop vožnja z modrimi lučkami, kraja sendviča, mobing na ministrstvu … potem je laž o dogajanju v procesu arbitraže precej hujša kršitev. A iz tega ponovni ni nič.

Na drugi strani pa imamo Simono Drenik, ki je po vseh merilih, ki so razvidna tudi iz poročila, kriva neizpolnjevanja zakona o tajnih podatkov in vseh navodil, ki jih je dajala Sova. A hudo obremenjena Drenikova se je skozi izjemen PR v intervjuju za TV Slovenija iz obtoženke prelevila v žrtev. “Kako lahko preganjajo mati, ki je morala po carskem rezu še delati?” si je najbrž mislil naključni gledalec. In iz zgodbe ponovno ni nič.

Ob vsem tem človek zelo hitro pozabi, da govorimo o južni slovenski meji, enem izmed glavnim nacionalnih interesov. Zaradi napak v takšnih procesih v tujini padajo glave, od spodaj pa vse do vrha. Brez milosti in brez PR-a. Pri nas pa se zdi, da bo vse skupaj ponovno izzvenelo v prazno.

Nad Drenikovo ni navdušen tudi nekdanji sodnik na ESČP, Boštjan M. Zupančič. Na Twitterju pravi, da je namočila celo državo, nepojmljivo pa je, da jo potem v službo vzame Ministrstvo za pravosodje. Zameri tudi njenemu sedanjemu delodajalcu:

20 KOMENTARJI

  1. Če Erjavec ne bi bil pameten, pošten, delaven, nadpovprečno sposoben, resnicoljuben ter nepogrešljiv in če ne bi izgoreval za vsakokratno funkcijo, ki jo opravlja, ne bi bil že skoraj dve desetletji minister na najbolj državotvornih ministrstvih.

    Če pa državo kljub temu jemlje hudič, pa ni kriv le Erjavec, ki mora ob odgovornem ministrskem delu skrbeti še za to, da ima vsak upokojenec najmanj 1.000 Evrov pokojnine.

  2. Prvak upokojenskega Desusa in multipraktik minister za vse resorje in koalicije vseh barvnih odtenkov, Karl Erjavec, je očitno politično neranljiv in nesmrten.
    V Janševi vladi je bil kot obrambni minister prvi in najodgovornejši podpisnik pozneje klavrno prekinjenega “najbolj transparentnega nakupa” oklepnikov Patria, zaradi katerega se je sicer “tresla gora”, a njega “roka pravice” ni niti oplazila.
    Kot zunanji minister v Cerarjevi vladi je medijem hvalisavo izčvekal zaupne domnevne informacije iz kuloarjev haaškega tribunala ter osebno prekršil jasna in trdna določila iz mednarodne arbitražne pogodbe. S tem aktom izdaje je neposredno spodbudil sopodpisnico arbitražne pogodbe, RH, da je izkoristila enkratno priložnost ter mednarodno odmevno uporabila nezakonite prisluhe strahovito malomarnima in neprofesionalnima predstavnikoma RS za enostranski odstop od arbitražne pogodbe ter iz nadaljnjega procesa pred mednarodnim arbitražnim tribunalom.
    Kot zunanji minister in vodja diplomacije v tistem času je Karl Erjavec objektivno po položaju odgovoren tudi za nedopustno malomarno in ne-samozaščitno ravnanje obeh ključnih podrejenih uslužbencev in sodelavcev zunanjega ministrstva ter za njuno neposredno flagrantno kršenje veljavne arbitražne pogodbe med RS in RH, s tem pa za dolžno varovanje zaupnosti, tajnosti in najvitalnejših interesov RS.
    Kako je mogoče, da je večkratno doma in pred mednarodno javnostjo kompromitirani minister oz. visoki državni predstavnik RS lahko ponovno minister za obrambo v najnovejši manjšinski koalicijski vladi LMŠ, SMC, SD, SAB in Desusa, lahko javnosti odgovori oz. utemelji samo premier in vodja manjšinske koalicije Marjan Šarec.

  3. Ko berem kritike na račun Karla Erjavca in drugih politikov leve provenience, se mi ob krivici, ki jim jo delamo, kar milo stori.

    Ne Šarec, ne Erjavec in ne drugi ministri te apokaliptične vlade ter ne drugi politiki in poslanci plenilske in prevarantske levice niso nič krivi, da so tam, kjer so in kjer ne bi smeli biti.

    Vsi našteti so dali volivcem le na razpolago svoje neznanje ter sprevrženost in volivci so ju poceni kupili.

    Levi politiki na koncu ni preostalo drugega, kot da so po končanih volitvah v skladu z obljubami in pričakovanjem oblikovali diverzantsko vlado, ki zabija žebelj za žebljem v krsto slovenske države in naroda.

    • Slovenec kremenit,poklon ! Tvoj komentar je pika na “i” te arbitražne zgodbe in osvetlitev delovanja levo-leve oblastne politike ter opozorilo Slovenski raji,kaj ji počnejo levo-levi politiki na oblasti,ki jih znova in znova ta ista raja potrjuje na oblasti.Očitno že gre za “večni vzorec” !
      In prav mi,Slovenska raja nismo samo butalci,ampak tudi kalimeroti ! Ja res ,samo v taki družbi in klimi,lahko politik Erjavec uporabi besede : Na koncu pa iz vse zgodbe ponovno ni nič !
      Iz vsega se lahko izcimi ideja,da bi bil Erjavec upravičen celo do odškodnine za povzročeno “trplenje” ali celo poseben dodatek k penziji (vnaprej!).
      Slovenska raja je res sklenila “odličen posel” z levo-levo politiko.Celo Butalcem ni nikoli uspel tako dober posel!

  4. Res je škoda, in časa in črnila, kajti Državo vodi , in od zadaj in od spredaj tranzicijska Udbokučanistična falanga močnikov, oblastnikov, koritarjev, rentnikov
    prisklednikov, špicljev, mafijašev , skorumpirancev , sicer vseh prvorazrednih, ki jim pomagajo tudi t.im.krščanarski socialisti brez mask in z glasnim pozivanjem Narodu naj se jim pridruži.
    Še kaj?

  5. Ponovim,Drenikova je grešni kozel v odnosu do Danila Turka,Boruta Pahorja, Karla Erjavca,Sekolca,Cerarja,SOVE in še koga. Povsem jasno pa je in nedvoumno,da je odgovorna subjektivno in objektivno.Drenikova mora odgovarjati.Odgovarjati morajo tudi najmanj vsi našteti,če ne še kdo zraven.
    Zavedati se je potrebno,da ne gre samo za škandal slovenskih akterjev,ker ima zadeva mnogo širši obseg.
    Predvsem so Hrvati potrebovali arbitražo oz. igro (instrument,v takšni ali drugačni obliki),zaradi vseh mejnih sporov z vsemi sosednjimi državami (bivšimi republikami Jugoslavije). Vsi tisti primeri-problemi so mnogo hujši za Hrvaško kot ta Slovenija-Hrvaška. Razlog je zelo enostaven : z vsemi tistimi državami se Hrvaška niti približno ne more tako poigravati kot se je in se s Slovenijo.Namreč ,med mnogimi hrvaškimi politiki gotovo je prisotno mnenje ,razmišljanje in razumevanje,da smo Slovenci samo Podalpski Hrvati.In tako se obnašajo do nas.Mi pa se lepo servilno obnašamo do njih in njihovih ekscesov. Čeprav vemo,da škodujemo lastni državi,se “prodajamo” za “Judeževe novce”.
    Preseneča me Tonin in KNOVS z javnim delom “poročila”,če je to vse in sta samo dve ovadbi,potem smo tam, kjer smo ves čas : v “riti”. Ne moreta biti na “tnalu” samo dve “glavi”,najmanj sedem in še kakšna bi morala “plačati za svoje grehe”. Pa saj to ne more biti res !
    Na koncu bodo nagrajeni izdajalci DOMOVINE!

  6. Kar zadeva Erjavca, ki da naj bi lagal, možno je, da ga je zavedla hrvaška obveščevalna služba, ki se je predstavljala kot Sova in dala Erjavcu zavajajoče napotke. Tako da malo bolj previdno s temi tabloidnimi obtožbami. Toninu se tudi vidi, da je prezelen in prešmrkav za politiko, Drena in Sekolec bi lahko kaj (za Slovenijo neprijetnega) zblebetala, če bosta izpostavljena prehudim pritiskom, tako da to, kdo je kriv, naj se razčiščuje po tem, ko bo zgodba zaključena.

  7. Kakšna je razlika med oslom in večino slovenskih volivcev?

    Osel gre le enkrat na led, večini slovenskih volivcev pa je v zadnjih desetih letih že trikrat zdrsnilo na istem levičarskem ledu.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime