Kaj sta si povedala Žižek in Peterson; jasno je, da je trenutno na preizpraševanju kapitalizem
POSLUŠAJ ČLANEK
Jasno je, da so najboljše debate tiste, ki niso zaključene. S to mislijo se je končalo težko pričakovano soočenje Jordanom Petersonom in Slavojem Žižkom. Debata je nedvomno postregla z zanimivimi iztočnicami.
Zagotovo ni bil pravi namen debate določiti zmagovalca. Morda je bil Slavoj Žižek prepričljivejši. Toda to bolj kot iz njegovega nastopa in argumentov izhaja iz dejstva, da je veliko več spraševal kot odgovarjal. Iz tega lahko zaključimo, da je danes kapitalizem tisti, ki mora ponuditi odgovore, ki jih komunizem ni mogel.
Kajti tudi Žižek ne zmore ubraniti sistema, ki je politično propadel. Danes si neusmiljena vprašanja zasluži kapitalizem. Ob tem pa Žižek priznava, da mu komunizem v preizkušeni obliki pravzaprav ne more biti alternativa, saj mislecev, ki bi zagovarjali ta način ureditve, praktično ni več ali so povsem marginalizirani.
Pogovor se je začel z moderatorjevo mislijo, da ni običajno, da bi največje gledališče v državi napolnila intelektualna razprava. Ob tem je dodal še, da tako Žižek kot Peterson v prvi vrsti nista politična misleca, vendar se posvečata tudi temam kot so smisel, resnica in svoboda.
Debata med mislecema je sicer postregla z zanimivimi iztočnicami. Na začetku sta tako Peterson kot Žižek imela na voljo čas, da postavita svoje videnje problema. Začel je Peterson. Ta se je v svojem nagovoru osredotočil na Komunistični manifest kot temelj ideologije, ki naj bi jo predstavljal Žižek.
V komunističnem manifestu vidi Peterson problematični predvsem dve stvari. Najprej to, da so razredni boji precej starejši od kapitalizma. Obstajali so že pred njim. Zato je naivno upati, da se bodo z njegovim padcem končali.
Drug problem, ki ga vidi Peterson, je težava diktature proletariata. Po Petersonu manifest zmotno predpostavlja, da so vsi kapitalisti predstavniki zla, vsi člani proletariata pa predstavniki dobrega. Ne, proletariat nikakor ni manj skorumpiran.
Kot tretji problem pa Peterson izpostavlja komunistično kritiko profita. Ta ga ima za krajo. Je to vedno kraja? Kajti nikakor ni lahko imeti dobre ideje. In kapitalizem to zna nagrajevati.
Ob tem Peterson doda, da sta že sama Marx in Engels uvidela, da do takrat ni bilo efektivnejšega sistema, kot je bil kapitalizem. In k temu doda, da je danes neenakost v zahodnem svetu, v zibelki kapitalizma mnogo nižja kot v ekonomijah ostalih delov sveta.
Na začetku pogovora Žižek navede primer Kitajske kot močne avtoritarne države, za katero pravi, da svojega razvoja nikakor ne bi dosegla brez komunistične partije. Ob tem se sprašuje, ali so Kitajci danes, ko so avtoritarnemu sistemu dodali kapitalizem, srečnejši kot prej.
Izpostavi tudi pojem enakosti kot tistega, ki omogoča ustvariti prostor za kreativne posameznike.
Beseda nanese tudi na Bernia Sandersa. Žižek pravi, da v njegovem programu vidi predvsem ideje socialne demokracije, ki so v Evropi močno razširjene in omogočajo delovanje tržnega gospodarstva. Zato sam v njegovem programu ne vidi groženj.
Kot eno od teh pa vidi odnos kapitalizma do skupnega okolja. Zanj pravi, da ni del njegove usmeritve. Lahko se kdo trudi to upoštevati, a sistem tega ne dovoljuje.
Žižkovi razlagi Peterson oporeka z besedami, da je slišal zgolj kritiko kapitalizma, a nobene obrambe komunizma. Pravi, da smo na podobni poziciji kot pri Churchillovi obravnavi demokracije. Vemo da je slab sistem, a najboljši, kar jih poznamo.
Medtem Žižek v svojem mnenju izpostavi, da se pri zgodovini komunizma ne sme gledati samo na teror, ampak tudi na možnost, da ljudje s pomočjo vladajočih dobijo relativno urejeno življenje. Za to izpostavi primer Solidarnosti, štiri leta po njeni zmagi so komunisti nazaj na oblasti.
Zelo zanimiv je bil tudi njun pogovor o pomenu posameznika za težave družbe. Tu Žižek Petersonu očita, da je družbeno aktiven ravno zato, ker se zaveda, da ni dovolj le, da si posameznik uredi svoje življenje, ampak je ob tem nujno tudi, da to dovoljujejo družbene strukture. A Peterson vztraja, nujno je, da posamezniki prevzamejo breme odgovornosti za reševanje lastnih težav, zato, da bi se bili kasneje sposobni soočiti z večjimi, družbenimi.
Če se se Peterson in Žižek kje strinjata, se strinjata v pomenu moči komunikacije. Ta pogovor je namreč po mnenju Petersona namenjen prav preseganju pripadnosti zgolj do svoje družbene skupine. K temu Žižek dodaja, da alternativa zagotovo ni v politični korektnosti, ampak razmišljanju.
Zagotovo ni bil pravi namen debate določiti zmagovalca. Morda je bil Slavoj Žižek prepričljivejši. Toda to bolj kot iz njegovega nastopa in argumentov izhaja iz dejstva, da je veliko več spraševal kot odgovarjal. Iz tega lahko zaključimo, da je danes kapitalizem tisti, ki mora ponuditi odgovore, ki jih komunizem ni mogel.
Kajti tudi Žižek ne zmore ubraniti sistema, ki je politično propadel. Danes si neusmiljena vprašanja zasluži kapitalizem. Ob tem pa Žižek priznava, da mu komunizem v preizkušeni obliki pravzaprav ne more biti alternativa, saj mislecev, ki bi zagovarjali ta način ureditve, praktično ni več ali so povsem marginalizirani.
Pogovor se je začel z moderatorjevo mislijo, da ni običajno, da bi največje gledališče v državi napolnila intelektualna razprava. Ob tem je dodal še, da tako Žižek kot Peterson v prvi vrsti nista politična misleca, vendar se posvečata tudi temam kot so smisel, resnica in svoboda.
Debata med mislecema je sicer postregla z zanimivimi iztočnicami. Na začetku sta tako Peterson kot Žižek imela na voljo čas, da postavita svoje videnje problema. Začel je Peterson. Ta se je v svojem nagovoru osredotočil na Komunistični manifest kot temelj ideologije, ki naj bi jo predstavljal Žižek.
— Martin T.V (@valicc__martin) April 19, 2019
Peterson v komunističnem manifestu vidi mnogo zmotnih idej
V komunističnem manifestu vidi Peterson problematični predvsem dve stvari. Najprej to, da so razredni boji precej starejši od kapitalizma. Obstajali so že pred njim. Zato je naivno upati, da se bodo z njegovim padcem končali.
Drug problem, ki ga vidi Peterson, je težava diktature proletariata. Po Petersonu manifest zmotno predpostavlja, da so vsi kapitalisti predstavniki zla, vsi člani proletariata pa predstavniki dobrega. Ne, proletariat nikakor ni manj skorumpiran.
Kot tretji problem pa Peterson izpostavlja komunistično kritiko profita. Ta ga ima za krajo. Je to vedno kraja? Kajti nikakor ni lahko imeti dobre ideje. In kapitalizem to zna nagrajevati.
Ob tem Peterson doda, da sta že sama Marx in Engels uvidela, da do takrat ni bilo efektivnejšega sistema, kot je bil kapitalizem. In k temu doda, da je danes neenakost v zahodnem svetu, v zibelki kapitalizma mnogo nižja kot v ekonomijah ostalih delov sveta.
Žižek se pomakne iz radikalnih pozicij
Na začetku pogovora Žižek navede primer Kitajske kot močne avtoritarne države, za katero pravi, da svojega razvoja nikakor ne bi dosegla brez komunistične partije. Ob tem se sprašuje, ali so Kitajci danes, ko so avtoritarnemu sistemu dodali kapitalizem, srečnejši kot prej.
Izpostavi tudi pojem enakosti kot tistega, ki omogoča ustvariti prostor za kreativne posameznike.
Beseda nanese tudi na Bernia Sandersa. Žižek pravi, da v njegovem programu vidi predvsem ideje socialne demokracije, ki so v Evropi močno razširjene in omogočajo delovanje tržnega gospodarstva. Zato sam v njegovem programu ne vidi groženj.
Kot eno od teh pa vidi odnos kapitalizma do skupnega okolja. Zanj pravi, da ni del njegove usmeritve. Lahko se kdo trudi to upoštevati, a sistem tega ne dovoljuje.
Izmenjava mnenj
Žižkovi razlagi Peterson oporeka z besedami, da je slišal zgolj kritiko kapitalizma, a nobene obrambe komunizma. Pravi, da smo na podobni poziciji kot pri Churchillovi obravnavi demokracije. Vemo da je slab sistem, a najboljši, kar jih poznamo.
Medtem Žižek v svojem mnenju izpostavi, da se pri zgodovini komunizma ne sme gledati samo na teror, ampak tudi na možnost, da ljudje s pomočjo vladajočih dobijo relativno urejeno življenje. Za to izpostavi primer Solidarnosti, štiri leta po njeni zmagi so komunisti nazaj na oblasti.
Zelo zanimiv je bil tudi njun pogovor o pomenu posameznika za težave družbe. Tu Žižek Petersonu očita, da je družbeno aktiven ravno zato, ker se zaveda, da ni dovolj le, da si posameznik uredi svoje življenje, ampak je ob tem nujno tudi, da to dovoljujejo družbene strukture. A Peterson vztraja, nujno je, da posamezniki prevzamejo breme odgovornosti za reševanje lastnih težav, zato, da bi se bili kasneje sposobni soočiti z večjimi, družbenimi.
Upava v moč komunikacije
Če se se Peterson in Žižek kje strinjata, se strinjata v pomenu moči komunikacije. Ta pogovor je namreč po mnenju Petersona namenjen prav preseganju pripadnosti zgolj do svoje družbene skupine. K temu Žižek dodaja, da alternativa zagotovo ni v politični korektnosti, ampak razmišljanju.
O razpravi Petersona in Žižka na Domovini še gostujoči komentator
Soočenje leta je za Domovino komentiral dr. Žiga Turk. Preberite tukaj!
Knjiga 12 pravil za življenje, ki je avtorja izstrelila med intelektualne zvezdnike svetovnega formata, je na voljo tudi v spletni trgovini Iskreni.
Ogled debate:
https://www.youtube.com/watch?v=78BFFq_8XvM
Soočenje leta je za Domovino komentiral dr. Žiga Turk. Preberite tukaj!
Knjiga 12 pravil za življenje, ki je avtorja izstrelila med intelektualne zvezdnike svetovnega formata, je na voljo tudi v spletni trgovini Iskreni.
Ogled debate:
https://www.youtube.com/watch?v=78BFFq_8XvM
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.