Kaj sta o Marijinem vnebovzetju imela povedati Igor Pribac in Žiga Turk

vir: pixabay.com
Twitter scena v Sloveniji je dejansko zelo omejena in izgleda, da jo običajni smrtniki uporabljajo v večini za slednje novic. Neobičajni smrtniki pa za sporočanje svojih idej, misli ter domislic svetu. Predvsem novinarjem. Realnega dialoga, ki ne bi bil zgolj dvostransko »dretje« in enostransko utrjevanje prepričanih, je bolj malo.

Ena izmed svetlih izjem sta dr. Igor Pribac in dr. Žiga Turk. Ne pravim, da so njuni dialogi vedno čisto zlato. Ali pa, da si ob vsaki njuni izmenjavi kratkih argumentov velja predstavljati dvoboj epskih razsežnosti. Toda občasno se zgodi tudi to. Ko je očitno, da imata oba ravno pravi dan ali pravo temo in da je um nabrušen ter časa v izobilju. Zaradi kratkosti tvitov si vse skupaj da predstavljati kot dva viteza na konju, ki divjata drug proti drugemu.

Prvi je oklepljen ter oborožen s ščitom proste gospodarske pobude, kopjem socialno tržnega gospodarstva in mečem krščanske demokracije. Vse pa preveva odtenek sinje modre. Na drugi pa imamo ravno tako imenitnega, utrjenega borca, ki v svojih rdečih odtenkih in z mečem demokratičnega socializma, sekiro anti-kapitalizma ter ščitom lepih jugoslovanskih časov vzbuja primerno strahospoštovanje.

Kljub rednim »praskam« ter iskanju drug drugega na bojnem polju njuno orožje večkrat udari drug mimo drugega. Tla se tresejo, opazovalci vseeno zadržujejo dih ter zmotijo naelektreno ozračje z nepotrebnimi vzkliki in medklici. Kadarkoli pa se obeta trk teh dveh tviter entuziastov in šampionov svojih sledilcev, pa trčita dva različna pogleda na svet, ki imata težavo že komunicirati drug z drugim, saj je pojmovni svet pogosto preveč različen. Zato je uporaba hladnega orožja v obliki vroče tipkovnice še toliko bolj zanimiva, naporna in lahko celo utrujajoča.
»Oporekam temu, da so 3 krščanski prazniki iz leta v leto vodilna vest dneva na nacionalki«, govori ravno o tej negativni predispoziciji do krščanstva oziroma katoličanov v Sloveniji.

Marijino vnebovzetje na dnevniku nacionalne TV


Včasih pa se vse poklopi in tako je bilo s tvitom dr. Pribca, ki je problematiziral dejstvo, da je RTV SLO na dan praznika Marijinega Vnebovzetja posvetila tej temi 5 minut in potem še 5 minut namenila reportaži iz Međugorja. Od »besa« je naostril svoj meč ter se postavil na bojno polje.

Ni bilo treba veliko, da je dobil svojo porcijo odmerjenih udarcev in vzpodbudnih krikov s tribun. Dr. Turk je potegnil vzporednico politične korektnosti v naši družbi, ki bi takšno problematiziranje takoj označila za neprimerno morda celo sovražno, če bi šlo za drugo veroizpoved. Vedno znova namreč katoličan v tej državi dobi občutek, da ni deležen enakopravne obravnave oziroma je temeljno pojmovanje, ki ga doleti, že predpostavljeno nekoliko v levo oziroma v nasprotujočo držo.

Kot pogosto pri dvobojih, je potrebno priznati določene kvalitete obema borcema. Tako je dejstvo, da se velja strinjati z dr. Pribcem, da »nestrpnost zlahka opažamo, ko gre za nas ali naše, precej težje, ko gre za druge.« Toda po drugi strani stališče: »Oporekam temu, da so 3 krščanski prazniki iz leta v leto vodilna vest dneva na nacionalki«, govori ravno o tej negativni predispoziciji do krščanstva oziroma katoličanov v Sloveniji. Toda vse skupaj je minilo relativno hitro. Marija je ostala Vnebovzeta in novinarji sredi poletja bodo še vedno vzeli temo, ki jim pač zapolni sekunde v programu. Kar je bil tudi na koncu izven pokajočega jekla ...

Ključno pri teh dvobojih niso manjše praske, ki se pojavijo enkrat ne modrem, drugič na rdečem oklepu. Temveč vzkliki, ki se slišijo s tribun: da bi tako poročanje morali prepovedati; da je Cerkev ločena od države in da ljudje niti ne gledajo poročil na »takšne« dneve. Kajti ti ljudje se po dvoboju vrnejo na svoj dom in povzemajo dogajanje. Še bolj na kratko in še bolj na trdo. Spregledajo pa to, da bosta dvobojevalca vseeno sposobna iti na pivo v vrt za njunima fakultetama. Navijači pa bodo ostali le navijači, ki svojega tviter »soseda« ne bodo povabili na podobno civilizirano pivo.

Morda pa bi vseeno veljala pobuda za kak dvoboj v živo. Morda celo v istem vrtu ob enako hladnem pivu. Znamenja časa nam kažejo, da je morda prišel čas, ko bodo »čitalnice« spet polne in intelektualna borba vsaj malo bolj cenjena kot v preteklih desetletjih.

Torej še imeti tviter račun? Ja. Pa ne toliko zaradi dvobojev ampak zaradi opazovanja navijačev in temperature med njimi. Kajti majhen je korak od namišljenih dvobojev do napisov na nakupovalnem centru, ki ne obljubljajo le vroče tipkovnice, ampak tudi hladno orožje.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike