Kaj sporazum o brexitu prinaša slovenskim državljanom

Evropska unija je danes podpisala sporazum o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom, ki bo v začasni uporabi od novega leta, britanski parlament pa ga je popoldne prav tako podprl z 521 glasovi za in 73 glasovi proti, nakar ga je podpisal tudi britanski premier Boris Johnson. Pogajanja o sporazumu so potekala več mesecev, sprejet pa je bil, ko se je že skoraj zdelo, da bo Velika Britanija EU zapustila brez njega. 1246 strani dolg dokument tako preprečuje kaos v odnosih Velika Britanija-EU po brexitu, s katerim sta sicer obe strani izubili in vse podrobnosti življenja z njim še zdaleč niso razčiščene.

Sporazum poleg trgovine zajema tudi področja preseljevanja, energetike, letalstva, ribištva, sodelovanja med pravosodnimi in policijskimi organi, zunanjo politiko, obrambo ... Vljučuje tudi določila, kako reševati morebitne spore in predvideva uvedbo organov, ki bodo nadzorovali njegovo spoštovanje. Prav tako so v primeru kršenja sporazuma mogoči povračilni ukrepi, a v okviru sektorja, kjer so se zgodile kršitve.

Kakorkoli obračamo, je sklenjeni sporazum pravzaprav paradoksalen. V nasprotju s preostalimi prostotrgovinskimi sporazumi namreč medsebojnih odnosov med EU in Združenim kraljestvom ne poenostavlja, temveč jih občutno zapleta.

Zapleten sporazum, bo zahteval napor in spremembe na obeh straneh

EU se je sporazuma lotila po logiki "nič carin, nič kvot, nič dampinga".  S sprejetjem sporazuma je tako padel največji strah tako na tej kot na drugi strani Rokavskega preliva, in sicer, da bi po prvem januarju EU in Združeno kraljestvo poslovala zgolj po pravilih Svetovne trgovinske organizacije. Poslovanje bo sedaj lahko še naprej potekalo brez carin ali kvot, kljub temu pa bodo pregledi na mejah še vedno zahtevali veliko administracije, denarja in časa. Združeno kraljestvo ima tudi možnost, da sklene ločene (trgovinske) sporazume z drugimi državami sveta, a ni pričakovati, da bi bili ti ugodnejši od evropskih. Pri uvozu blaga iz Združenega kraljestva se bo DDV obračunal, medtem ko bo pri izvozu iz EU oproščen. V sporazumu so zaščiteni tudi interesi britanske finančne industrije.

Največ težav je pogajalcem sicer povzročalo področje ribištva, kjer je EU v sporazumu skušala zaščititi interese članic, ki že tradicionalno lovijo v vodah Velike Britanije. Tu bodo evropski ribiči v prihodnjih petih letih zadržali 75 odstotkov ribolovnih kvot, po tem obdobju bodo potekali nadaljni pogovori.

Prav tako britanskim letalskim družbam bo brez ustanovitve novih podjetij v EU onemogočeno opravljanje storitev na relacijah med posameznimi članicami, pa tudi postanki v EU.

Za Slovenijo pomemben del je vpliv na kmetijstvo, saj kmete skrbi povišanje stroškov mejne administracije in medsebojna neusklajenost predpisov o varnosti hrane in postopkih kmetijske proizvodnje. Ti namreč ne bodo več enotni za oba trga, a bodo morali kmetje, v izogib težavam, v primeru izvoza hrane poznati (in spoštovati) oboje.

Slovenija je v prvih devetih mesecih letos v Združeno kraljestvo izvozila za 23 milijonov evrov kmetijskih in prehranskih izdelkov, uvozila pa za 18 milijonov. Vinarjem na primer, se bodo zaradi zapletenejše mejne administracije stroški povečali za približno 10 odstotkov vrednosti blaga. Podobne ocene v analizah navajajo tudi na nemškem ministrstvu za kmetijstvo.

Kaj čaka slovenske državljane?

Velike spremembe v prihodnjem letu čakajo tudi slovenske državljane, ki študirajo in delajo v Združenem kraljestvu, še bistveno večje pa tiste, ki bi si tega šele želeli.

Veljavnost že začetih študijskih programov in študentskih izmenjav Erasmus sicer ni ogrožena, saj se bodo te zaključile v okvirih dosedanjih pogodb. Bo pa Velika Britanija prenehala sodelovati v programu Erasmus, zato slovenski in drugi evropski štedenti po izteku trenutnih dogovorov o izmenjavah in študiju ne bodo več mogli študirati v Veliki Britaniji in obratno.

Potovanje v Združeno kraljestvo po prvem oktobru 2021 mogoče le še s potnim listom. Edina izjema bodo do konca leta 2025 ostali državljani z urejenim statusom v okviru EU sheme, za katerega lahko tisti, ki v Združenem kraljestvu že delajo, zaprosijo do sredine letošnjega leta (30. 6. 2021).

Po ocenah slovenskega veleposlaništva v Londonu je zanj do sedaj zaprosilo že 3880 slovenskih državljanov. Preostali bodo za bivanje, daljše od šestih mesecev, potrebovali vizum. Med prosilci bodo po pričakovanjih imeli največji delež delavci in študenti. Prav za te pa se bo po prvem januarju spremenilo največ.

Dražji študij in sistem delovnih kvot

Študentje iz Slovenije bodo po novem letu na univerzah lahko študirali zgolj kot študentje tretjih držav, kar med drugim poleg vizuma prinaša tudi višje šolnine. Britanci naj bi sicer po napovedih ustanovili svoj program izmenjav, a o njem še ni nič znanega.

Močno bo otežena tudi možnost za delo. Kandidati za zaposlitev se bodo namreč morali prebiti skozi sistem kvot in med postopkom izkazati ustrezno raven angleškega jezika. Poleg tega bodo morali za odobritev predložiti tudi pogodbo o zaposlitvi, ki jim bo omogočala zaslužek, višji od  25.600 GBP letno. S takšnimi omejitvami si Združeno kraljestvo želi privabiti predvsem visokokvalificirano delovno silo.

Slovenja se tako s sporazumom o prihodnjih odnosih v mnogočem vrača na izhodišča, ki so veljala pred letom 2004, ima pa še vedno bistveno lažji dostop na trge Združenega kraljestva, kot pred tem. Vlada je na svojih spletnih straneh že objavila številne informacije, pomembne za slovenske državljane v Veliki Britaniji in tiste, ki se tja še nameravajo ali želijo odpraviti, pa tudi podjetnike.

Jara kača brexita se bo še vlekla

Čeprav je sporazum podpisan, ga mora potrditi še Evropski parlament in posamezne članice Unije, zato bo od 1. januarja le v začasni uporabi. Na marsikaterem področju bodo neznanke ostale tudi po tem. Že sedaj je znano, da sta obe strani sklenili, da nekatera vprašanja poskušata rešiti še po podpisu sporazuma. Prav tako pa je pričakovati še nove nejasnosti in luknje v sporazumu, ki bodo zahtevale dodatno ureditev. Prav tako ostajajo števila področja, ki jih ni mogoče urediti na področju Unije, temveč jih bo potrebno urejati na ravni držav.