Kaj sploh manjka izobraževanju deklic v EU?

Lucija Čakš

POSLUŠAJ ČLANEK

Te dni kar nekaj prahu dviguje Predlog resolucije o opolnomočenju deklic v Evropski uniji z izobraževanjem, na kratko Rodrigues Report. Ime je dobil po Portugalski evroposlanki Liliani Rodrigues,ki je predlog resolucije spisala bojda na lastno pobudo.

Seveda je izobrazba temeljnega pomena in z obema spoloma je nujno ravnati enako spoštljivo, vseeno pa se je predlog resolucije nekoliko nenavaden. Dekleta v EU namreč res ne potrebujejo »opolnomočenja«.

Smo povsem polnomočne, zlasti ko pride do izobraževanja. Imamo enakovredno možnost izobraževanja in smo pri tem celo bistveno boljše kot fantje.

Po raziskavi iz leta 2013 v vseh državah EU 15-letnice dosegajo boljše rezultate pri bralnem razumevanju kot 15-letniki, in skoraj v vseh pri matematiki. Pa tudi pri končnem uspehu se dekleta bolje odrežejo: z odličnim je recimo leta 2013 razred končalo 25% britanskih deklet in le 18% fantov, starih 15 let.

Če dodam še dejstvo, da je učiteljski poklic izjemno feminiziran, se zazdi bolj smiselno pri izobraževanju v EU opolnomočiti moški spol!

Pa tudi sicer imamo ženske pomembno mesto v Evropski uniji. Skratka, težko razumem, kaj naj bi ženskam manjkalo do opolnomočeja v EU družbi, zakaj bi bilo treba našo vlogo še bolj krepiti.
Če dodam še dejstvo, da je učiteljski poklic izjemno feminiziran, se zazdi bolj smiselno pri izobraževanju v EU opolnomočiti moški spol!

Seveda so po svetu območja, kjer je šolstvo ženskam (ali otrokom nasploh) skorajda nedosegljivo. In so družbe, kjer bi ženske morale biti deležne večje vloge, kot jo imajo. Ampak ta prostor ni Evropska unija.

Če bi bil namen Rodriguesove pomagati do izobrazbe 30 milijonom deklic, ki ne obiskujejo osnovne šole, bi morala apel nasloviti na druge države, ne tiste v EU.

Kriminaliziranje ženske za štedilnikom


Kaj je torej pravi namen predloga?  Da več žensk spravi do zaposlitve? Da deklicam že od malega vcepi, da so nekaj vredne le, če so izobražene in karierno segajo vsaj enako, če ne višje kot njihovi bratje, možje in prijatelji?

V predlogu resolucije je zapisano, kako so ženske še vedno tiste, ki se v večini odločajo za skrb za družinske člane in mnogo pogosteje kot moški  v ta namen zapustijo trg dela. In da na te odločitve vplivajo stereotipne predstave o vlogah spola.

A zakaj je to, če naše predstave o ženskem spolu vplivajo na naše odločitve, nujno slabo? Morda nekatere ženske ne želijo kariere, nočejo stalne službe in so srečne doma, kjer skrbijo za družino in dom. Tudi takšne ženske obstajajo.

Vedo, da imajo možnost študirati na katerikoli fakulteti vse do doktorata, če želijo. In imajo možnost, da se potegujejo za katerokoli delovno mesto, primerno svoji izobrazbi – od direktorice, ravnateljice, celo predsednice vlade, pa do avtomehaničarke.

In hvaležne so za to, res! Pa so kljub temu še vedno raje doma. In se zato ne čutijo prav nič prikrajšane. Nasprotno, so izpolnjene in povsem opolnomočene.

To je nekaj, česar pametne glave v Bruslju verjetno ne razumejo. Da imajo lahko tudi ženske, ki so doma, velik vpliv na družbo, le na drugih področjih kot na kariernem.

Ženska, ki je doma, je lahko zelo dejavna v lokalnih društvih, na dobrodelnem področju, v kulturi in umetnosti – z vsem tem prispeva k družbi. Lahko tudi kdaj napiše kak članek, tako kot jaz pravkar.

Predvsem pa ženska, ki je doma, rojeva in vzgaja otroke, ki bodo usmerjali tok prihodnjih generacij. Tako ima dolgoročno celo večji vpliv kot katerakoli evroposlanka.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike