Kaj so predsedniške volitve prinesle in odvzele strankam vladajoče koalicije
POSLUŠAJ ČLANEK
Volitve so edina pristna anketa javnega mnenja, radi rečejo tisti, ki v javnomenjske raziskavi dvomijo, in imajo prav.
Čeprav smo v nedeljo glasovali za predsedniške kandidate in se njihovega odstotka ne da neposredno preslikati na strankarsko geometrijo, pa je nekatera znamenja vendarle mogoče postaviti v konetkst političnega dogajanja pred bližajočimi se državnozborskimi volitvami.
Na Domovini smo pogledali, kaj so predsedniške volitve v tem pogledu prinesle in kaj odnesle političnim strankam, ki se naslednjo pomlad podajajo v boj za poslanske stolčke.
Začenjamo z vladajočo trojko, pri čemer navajamo odstotke stranke med vsemi vprašanimi v nedeljski anketi Mediana pulse za POP TV ter rezultat njihovega kandidata na predsedniških volitvah.
Kandidatka SMC Maja Makovec Brenčič je nedvomno največja poraženka minulih volitev in z njo tudi stranka, ki jo je kandidirala. V tej se sicer predvidljivo otepajo njenega slabega rezultata, vendar se negativni karmi ne morejo izogniti. In to ravno ko so se z zmagama pri 2. tiru in Magni zadeve zanje, tudi javnomnenjsko, začele obračati na bolje.
Nekateri komentatorji slab rezultat Brenčičeve vidijo kot začetek konca SMC, a tovrstne ocene so vendarle pretirane. Čez nekaj tednov bodo volivci na Brenčičevo pozabili, Cerar pa se bo raje kot z njo pustil fotografirati z lopatami, zasajenimi v temelj gradnje nove železniške proge in avtomobilske lakirnice.
Res da mu napovedujejo konkurenco tudi v novi stranki Marjana Šarca, vendar če ne bo kakšen zunanji dejavnik (nova gospodarska ali migrantska kriza, terorizem ...) Slovenije vrgel s tečajev, Mira Cerarja in njegove SMC ni kar tako za odpisati.
DeSUS na volitve ni šel s svojim kandidatom, si pa je predsednik Erjavec želel, da bi stranka podprla Pahorja, vendar vsaj v prvem krogu s strani trše, komunistične linije znotraj DeSUS, ni bil uslišan.
Sam je sicer z več potezami, tudi z obiskovanjem soočenj ter TV nastopi, dal večkrat vedeti, da je Borut Pahor njegov kandidat in je o njem našel veliko lepih besed. Zanimivo, če se spomnimo, da je Pahor edini predsednik vlade, ki je Erjavca do sedaj spravil z ministrskega položaja - in to v odmevnem spopadu v državnem zboru leta 2010, kjer so med njima padale težke besede in kjer je sicer nepopustljivi Karel na koncu vendarle moral popustiti.
Podpora Erjavca Pahorju zato ni tako samoumevna, kot se morda zdi bežnemu spremljevalcu političnega dogajanja in prepričani smo lahko, da jo je predsednik DeSUSa dobro iztržil.
Kot vsem strankam, ki v tej predsedniški tekmi niso imele svojega kandidata, tudi DeSUSu glede javnomnenjske podpore trenutno kaže slabo. A zanje še bolj kot za Levico velja, da je Karel DeSUS in DeSUS Karel. In prepričani smo lahko, da bo ta politik prve klase še enkrat več poskrbel, da upokojenski stranki tudi na naslednjih volitvah ne bo hudega.
Kot kažejo javnomenejske ankete, Socialni demokrati bogato žanjejo uspeh svojega nekdanjega predsednika stranke, čeprav so ga s tega mesta svoj čas celo zamenjali. A interesna simbioza med njimi ostaja in ta se odraža v trenutnem visokem odstotku podpore SD-ju v anketah.
Po nedeljskem merjenju Mediane ta vendarle ni višja od stranke SDS, kot sta nam nedavno dopovedovala Delo Stik in Ninamedia. Prav tako še tudi ni samoumevno, da bo ta stranka levičarska izbranka za boj proti Janši za relativno zmago.
Za SD in njenega predsednika Dejana Židana velja, da bolj kot so v javnosti neopazni, višja je njihova javnomnenjska podpora. A v volilni tekmi za državni zbor skrivalnice, kot jih ob neuspehih vlade gredo sedaj, odpadejo. In takrat se bo izkazalo, da si je Židan v tem mandatu nabral prepoln nahrbtnik političnih porazov (teran, Magna na kmetijski zemlji in še kaj), ki zna biti pretežek za volilno zmago, ki jo smelo napovedujejo.
Čeprav smo v nedeljo glasovali za predsedniške kandidate in se njihovega odstotka ne da neposredno preslikati na strankarsko geometrijo, pa je nekatera znamenja vendarle mogoče postaviti v konetkst političnega dogajanja pred bližajočimi se državnozborskimi volitvami.
Na Domovini smo pogledali, kaj so predsedniške volitve v tem pogledu prinesle in kaj odnesle političnim strankam, ki se naslednjo pomlad podajajo v boj za poslanske stolčke.
Začenjamo z vladajočo trojko, pri čemer navajamo odstotke stranke med vsemi vprašanimi v nedeljski anketi Mediana pulse za POP TV ter rezultat njihovega kandidata na predsedniških volitvah.
Stranka Modernega centra (podpora 5,8 %, kandidatka Maja Makovec Brenčič 1,7 %)
Kandidatka SMC Maja Makovec Brenčič je nedvomno največja poraženka minulih volitev in z njo tudi stranka, ki jo je kandidirala. V tej se sicer predvidljivo otepajo njenega slabega rezultata, vendar se negativni karmi ne morejo izogniti. In to ravno ko so se z zmagama pri 2. tiru in Magni zadeve zanje, tudi javnomnenjsko, začele obračati na bolje.
Nekateri komentatorji slab rezultat Brenčičeve vidijo kot začetek konca SMC, a tovrstne ocene so vendarle pretirane. Čez nekaj tednov bodo volivci na Brenčičevo pozabili, Cerar pa se bo raje kot z njo pustil fotografirati z lopatami, zasajenimi v temelj gradnje nove železniške proge in avtomobilske lakirnice.
Res da mu napovedujejo konkurenco tudi v novi stranki Marjana Šarca, vendar če ne bo kakšen zunanji dejavnik (nova gospodarska ali migrantska kriza, terorizem ...) Slovenije vrgel s tečajev, Mira Cerarja in njegove SMC ni kar tako za odpisati.
Demokratična stranka upokojencev Slovenije (podpora 2,4 %, brez predsedniškega kandidata)
DeSUS na volitve ni šel s svojim kandidatom, si pa je predsednik Erjavec želel, da bi stranka podprla Pahorja, vendar vsaj v prvem krogu s strani trše, komunistične linije znotraj DeSUS, ni bil uslišan.
Sam je sicer z več potezami, tudi z obiskovanjem soočenj ter TV nastopi, dal večkrat vedeti, da je Borut Pahor njegov kandidat in je o njem našel veliko lepih besed. Zanimivo, če se spomnimo, da je Pahor edini predsednik vlade, ki je Erjavca do sedaj spravil z ministrskega položaja - in to v odmevnem spopadu v državnem zboru leta 2010, kjer so med njima padale težke besede in kjer je sicer nepopustljivi Karel na koncu vendarle moral popustiti.
Podpora Erjavca Pahorju zato ni tako samoumevna, kot se morda zdi bežnemu spremljevalcu političnega dogajanja in prepričani smo lahko, da jo je predsednik DeSUSa dobro iztržil.
Kot vsem strankam, ki v tej predsedniški tekmi niso imele svojega kandidata, tudi DeSUSu glede javnomnenjske podpore trenutno kaže slabo. A zanje še bolj kot za Levico velja, da je Karel DeSUS in DeSUS Karel. In prepričani smo lahko, da bo ta politik prve klase še enkrat več poskrbel, da upokojenski stranki tudi na naslednjih volitvah ne bo hudega.
Socialni demokrati (podpora 12,5 %, kandidat, ki so ga podprli, Borut Pahor: 47,1 %)
Kot kažejo javnomenejske ankete, Socialni demokrati bogato žanjejo uspeh svojega nekdanjega predsednika stranke, čeprav so ga s tega mesta svoj čas celo zamenjali. A interesna simbioza med njimi ostaja in ta se odraža v trenutnem visokem odstotku podpore SD-ju v anketah.
Po nedeljskem merjenju Mediane ta vendarle ni višja od stranke SDS, kot sta nam nedavno dopovedovala Delo Stik in Ninamedia. Prav tako še tudi ni samoumevno, da bo ta stranka levičarska izbranka za boj proti Janši za relativno zmago.
Za SD in njenega predsednika Dejana Židana velja, da bolj kot so v javnosti neopazni, višja je njihova javnomnenjska podpora. A v volilni tekmi za državni zbor skrivalnice, kot jih ob neuspehih vlade gredo sedaj, odpadejo. In takrat se bo izkazalo, da si je Židan v tem mandatu nabral prepoln nahrbtnik političnih porazov (teran, Magna na kmetijski zemlji in še kaj), ki zna biti pretežek za volilno zmago, ki jo smelo napovedujejo.
Jutri boste na Domovini lahko prebrali še, kaj so predsedniške volitve prinesle opozicijskim in zunajparlamentarnim strankam
Zadnje objave
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Vsak človek v povprečju zaužije 18 kg plastike
22. 4. 2024 ob 10:40
Prevozniška družba Arriva tudi za moške uporablja ženski slovnični spol
22. 4. 2024 ob 6:31
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.