Kaj so predsedniške volitve prinesle in odvzele strankam vladajoče koalicije
POSLUŠAJ ČLANEK
Volitve so edina pristna anketa javnega mnenja, radi rečejo tisti, ki v javnomenjske raziskavi dvomijo, in imajo prav.
Čeprav smo v nedeljo glasovali za predsedniške kandidate in se njihovega odstotka ne da neposredno preslikati na strankarsko geometrijo, pa je nekatera znamenja vendarle mogoče postaviti v konetkst političnega dogajanja pred bližajočimi se državnozborskimi volitvami.
Na Domovini smo pogledali, kaj so predsedniške volitve v tem pogledu prinesle in kaj odnesle političnim strankam, ki se naslednjo pomlad podajajo v boj za poslanske stolčke.
Začenjamo z vladajočo trojko, pri čemer navajamo odstotke stranke med vsemi vprašanimi v nedeljski anketi Mediana pulse za POP TV ter rezultat njihovega kandidata na predsedniških volitvah.
Kandidatka SMC Maja Makovec Brenčič je nedvomno največja poraženka minulih volitev in z njo tudi stranka, ki jo je kandidirala. V tej se sicer predvidljivo otepajo njenega slabega rezultata, vendar se negativni karmi ne morejo izogniti. In to ravno ko so se z zmagama pri 2. tiru in Magni zadeve zanje, tudi javnomnenjsko, začele obračati na bolje.
Nekateri komentatorji slab rezultat Brenčičeve vidijo kot začetek konca SMC, a tovrstne ocene so vendarle pretirane. Čez nekaj tednov bodo volivci na Brenčičevo pozabili, Cerar pa se bo raje kot z njo pustil fotografirati z lopatami, zasajenimi v temelj gradnje nove železniške proge in avtomobilske lakirnice.
Res da mu napovedujejo konkurenco tudi v novi stranki Marjana Šarca, vendar če ne bo kakšen zunanji dejavnik (nova gospodarska ali migrantska kriza, terorizem ...) Slovenije vrgel s tečajev, Mira Cerarja in njegove SMC ni kar tako za odpisati.
DeSUS na volitve ni šel s svojim kandidatom, si pa je predsednik Erjavec želel, da bi stranka podprla Pahorja, vendar vsaj v prvem krogu s strani trše, komunistične linije znotraj DeSUS, ni bil uslišan.
Sam je sicer z več potezami, tudi z obiskovanjem soočenj ter TV nastopi, dal večkrat vedeti, da je Borut Pahor njegov kandidat in je o njem našel veliko lepih besed. Zanimivo, če se spomnimo, da je Pahor edini predsednik vlade, ki je Erjavca do sedaj spravil z ministrskega položaja - in to v odmevnem spopadu v državnem zboru leta 2010, kjer so med njima padale težke besede in kjer je sicer nepopustljivi Karel na koncu vendarle moral popustiti.
Podpora Erjavca Pahorju zato ni tako samoumevna, kot se morda zdi bežnemu spremljevalcu političnega dogajanja in prepričani smo lahko, da jo je predsednik DeSUSa dobro iztržil.
Kot vsem strankam, ki v tej predsedniški tekmi niso imele svojega kandidata, tudi DeSUSu glede javnomnenjske podpore trenutno kaže slabo. A zanje še bolj kot za Levico velja, da je Karel DeSUS in DeSUS Karel. In prepričani smo lahko, da bo ta politik prve klase še enkrat več poskrbel, da upokojenski stranki tudi na naslednjih volitvah ne bo hudega.
Kot kažejo javnomenejske ankete, Socialni demokrati bogato žanjejo uspeh svojega nekdanjega predsednika stranke, čeprav so ga s tega mesta svoj čas celo zamenjali. A interesna simbioza med njimi ostaja in ta se odraža v trenutnem visokem odstotku podpore SD-ju v anketah.
Po nedeljskem merjenju Mediane ta vendarle ni višja od stranke SDS, kot sta nam nedavno dopovedovala Delo Stik in Ninamedia. Prav tako še tudi ni samoumevno, da bo ta stranka levičarska izbranka za boj proti Janši za relativno zmago.
Za SD in njenega predsednika Dejana Židana velja, da bolj kot so v javnosti neopazni, višja je njihova javnomnenjska podpora. A v volilni tekmi za državni zbor skrivalnice, kot jih ob neuspehih vlade gredo sedaj, odpadejo. In takrat se bo izkazalo, da si je Židan v tem mandatu nabral prepoln nahrbtnik političnih porazov (teran, Magna na kmetijski zemlji in še kaj), ki zna biti pretežek za volilno zmago, ki jo smelo napovedujejo.
Čeprav smo v nedeljo glasovali za predsedniške kandidate in se njihovega odstotka ne da neposredno preslikati na strankarsko geometrijo, pa je nekatera znamenja vendarle mogoče postaviti v konetkst političnega dogajanja pred bližajočimi se državnozborskimi volitvami.
Na Domovini smo pogledali, kaj so predsedniške volitve v tem pogledu prinesle in kaj odnesle političnim strankam, ki se naslednjo pomlad podajajo v boj za poslanske stolčke.
Začenjamo z vladajočo trojko, pri čemer navajamo odstotke stranke med vsemi vprašanimi v nedeljski anketi Mediana pulse za POP TV ter rezultat njihovega kandidata na predsedniških volitvah.
Stranka Modernega centra (podpora 5,8 %, kandidatka Maja Makovec Brenčič 1,7 %)
Kandidatka SMC Maja Makovec Brenčič je nedvomno največja poraženka minulih volitev in z njo tudi stranka, ki jo je kandidirala. V tej se sicer predvidljivo otepajo njenega slabega rezultata, vendar se negativni karmi ne morejo izogniti. In to ravno ko so se z zmagama pri 2. tiru in Magni zadeve zanje, tudi javnomnenjsko, začele obračati na bolje.
Nekateri komentatorji slab rezultat Brenčičeve vidijo kot začetek konca SMC, a tovrstne ocene so vendarle pretirane. Čez nekaj tednov bodo volivci na Brenčičevo pozabili, Cerar pa se bo raje kot z njo pustil fotografirati z lopatami, zasajenimi v temelj gradnje nove železniške proge in avtomobilske lakirnice.
Res da mu napovedujejo konkurenco tudi v novi stranki Marjana Šarca, vendar če ne bo kakšen zunanji dejavnik (nova gospodarska ali migrantska kriza, terorizem ...) Slovenije vrgel s tečajev, Mira Cerarja in njegove SMC ni kar tako za odpisati.
Demokratična stranka upokojencev Slovenije (podpora 2,4 %, brez predsedniškega kandidata)
DeSUS na volitve ni šel s svojim kandidatom, si pa je predsednik Erjavec želel, da bi stranka podprla Pahorja, vendar vsaj v prvem krogu s strani trše, komunistične linije znotraj DeSUS, ni bil uslišan.
Sam je sicer z več potezami, tudi z obiskovanjem soočenj ter TV nastopi, dal večkrat vedeti, da je Borut Pahor njegov kandidat in je o njem našel veliko lepih besed. Zanimivo, če se spomnimo, da je Pahor edini predsednik vlade, ki je Erjavca do sedaj spravil z ministrskega položaja - in to v odmevnem spopadu v državnem zboru leta 2010, kjer so med njima padale težke besede in kjer je sicer nepopustljivi Karel na koncu vendarle moral popustiti.
Podpora Erjavca Pahorju zato ni tako samoumevna, kot se morda zdi bežnemu spremljevalcu političnega dogajanja in prepričani smo lahko, da jo je predsednik DeSUSa dobro iztržil.
Kot vsem strankam, ki v tej predsedniški tekmi niso imele svojega kandidata, tudi DeSUSu glede javnomnenjske podpore trenutno kaže slabo. A zanje še bolj kot za Levico velja, da je Karel DeSUS in DeSUS Karel. In prepričani smo lahko, da bo ta politik prve klase še enkrat več poskrbel, da upokojenski stranki tudi na naslednjih volitvah ne bo hudega.
Socialni demokrati (podpora 12,5 %, kandidat, ki so ga podprli, Borut Pahor: 47,1 %)
Kot kažejo javnomenejske ankete, Socialni demokrati bogato žanjejo uspeh svojega nekdanjega predsednika stranke, čeprav so ga s tega mesta svoj čas celo zamenjali. A interesna simbioza med njimi ostaja in ta se odraža v trenutnem visokem odstotku podpore SD-ju v anketah.
Po nedeljskem merjenju Mediane ta vendarle ni višja od stranke SDS, kot sta nam nedavno dopovedovala Delo Stik in Ninamedia. Prav tako še tudi ni samoumevno, da bo ta stranka levičarska izbranka za boj proti Janši za relativno zmago.
Za SD in njenega predsednika Dejana Židana velja, da bolj kot so v javnosti neopazni, višja je njihova javnomnenjska podpora. A v volilni tekmi za državni zbor skrivalnice, kot jih ob neuspehih vlade gredo sedaj, odpadejo. In takrat se bo izkazalo, da si je Židan v tem mandatu nabral prepoln nahrbtnik političnih porazov (teran, Magna na kmetijski zemlji in še kaj), ki zna biti pretežek za volilno zmago, ki jo smelo napovedujejo.
Jutri boste na Domovini lahko prebrali še, kaj so predsedniške volitve prinesle opozicijskim in zunajparlamentarnim strankam
Zadnje objave
Vlada z novim pravilnikom spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.