Kaj so Italijani naredili glede rodnosti in se v Sloveniji zdi znanstvena fantastika

Tomaž Kavčič
5

Na nek problem se lahko vedno odzovemo na dva načina; ali se z njim spopademo ali pa ga ignoriramo in se delamo, da ne obstaja.

Prva možnost je zahtevna, saj je za rešitev problemu potrebno posvetiti pozornost, ga analizirati. Precej lažje kot to pa je zamižati na obe očesi in verjeti, tako kot mali otroci, da je problem rešen.

Glede družinske politike in večanja rodnosti se je problema na prvi način lotila Italija, na drugi pa se z njim (ne) sooča Slovenija.

V Italiji zgodovinsko najnižja rodnost

Negotove gospodarske razmere, odhajanje mladih generacij v tujino in zapostavljanje družinske politike se je v Italiji v zadnjih letih odrazilo v nizki nataliteti. Pred tednom dni so Italijane šokirali podatki statističnega urada, saj je bilo število rojstev v lanskem letu ponovno rekordno nizko.

Že leta 2015 se je v Italiji rodilo najmanj otrok po prvi svetovni vojni, podatki za lani pa so pokazali, da se je rodilo le 474.000 otrok, kar je še 12.000 manj kot leto poprej.

Povprečno ima vsaka Italijanka 1,34 otroka. Tuje državljanke, živeče v Italiji, pa imajo povprečno 1,95 otroka. Ob rojstvu prvega otroka je povprečna Italijanka stara 31,7 leta, kar je precej zaskrbljujoč podatek.

Italijanski premier je kljub težki gospodarski situaciji v državi pokazal, da ima »jajca«. S fokusom na družinsko politiko je demonstriral, da je število rojstev v Italiji pomembnejše od številnih drugih problemov.

Takoj 600 milijonov evrov za družine

In kako se na tako zaskrbljujočo situacijo odzove italijanska vlada? Že dan po objavi uradnih podatkov statističnega urada je premier Paolo Gentiloni napovedal velikodušno družinsko politiko. Za podporo družinam naj bi tako letos namenili 600, prihodnje leto pa 700 milijonov evrov. Prav tako naj bi bili večje podpore deležni tisti starši, ki imajo otroke v vrtcih.

Italijanski premier je kljub težki gospodarski situaciji v državi pokazal, da ima »jajca«. S fokusom na družinsko politiko je demonstriral, da je število rojstev v Italiji pomembnejše od številnih drugih problemov.

Mame bodo tako lahko v sedmem mesecu nosečnosti zaprosile za 800 evrov, ki jih bodo lahko porabile za najnujnejše pripomočke za prihajajočega otroka. Družina bo lahko zaprosila za do 1000 evrov finančne pomoči na leto za plačilo vrtca, do otrokovega dopolnjenega tretjega leta.

In kako je pri nas?

Medtem ko so katastrofalni podatki o rodnosti italijansko vlado prepričali v takojšnje ukrepanje, se v Sloveniji obnašamo, kot da je naša rodnost visoka. Dejanske statistike izpostavljamo poredko, ideje in predloge o radodarnejši družinski politiki gladko preslišimo. Ukvarjanje z rodnostjo pragmatično prepuščamo našim zanamcem.

Pa smo res lahko tako brezbrižni? Številke kažejo, da je po katastrofalnem obdobju med 1995 in 2007 število rojstev v Sloveniji zopet poraslo  na 20.000 letno, kar je nivo iz leta 1992. Leta 2012 se je v Sloveniji rodilo 21.500 živorojenih otrok, nato pa so številke ponovno začele padati. Lani jih je tako v slovenskih porodnišnicah na svet prijokalo 19.798.

Po podatkih za leto 2015 je bilo število rojenih otrok na žensko v rodni dobi 1,57, kar je precej več kot jih rodijo italijanske matere, a premalo za naravno obnovo prebivalstva, za kar je potrebna rodnost 2,2.

Poleg upada rojstev je za Slovenijo zaskrbljujoč podatek, da naša država za razliko od Italije za družine in novorojence nameni kar 46 evrov na novorojenčka manj kot so prejeli pred dvema letoma.

Odreagirajmo

Ob tem se vedno spomnim reka, ki v naših krajih še vedno pogost: »To kar je v Italiji moderno danes, bo pri nas moderno čez tri leta.« To pravzaprav pomeni, da bo problem prenizke rodnosti čez tri leta postal problem vseh nas.

Če imamo dovolj pameti, bomo višje število rojstev poskušali vzpodbuditi še preden se težave zares nakopičijo.

Bojim pa se, da bomo pri nas tako kot v vsaki kočljivi situaciji, tudi takrat zamahnili z roko in se delali, da problema sploh ni.

Družinsko politiko je najlažje populistično delati na istospolnih porokah in privilegijih istospolnim parom. A ti višje rodnosti ne prinašajo, slovenski narod pa jo, če noče izginiti, potrebuje.

5 KOMENTARJI

  1. Na oblassti imamo levico. Pristojno ministrstvo že praktično vseh 20 let vodi levica. Rodnost je zrastla le začasno (ne zaradi politike ampak zaradi večje bayboom generacije). V prihodnosti nas čaka radikalen padec rodnosti in brez hitre in odločne politike Slovenije kot jo poznamo ne bo več, polna bo muslimanov. A tega narod res ne razume?

    Očitno to celo italjani boljše razumejo.

  2. Zelo relevantna tema. Sam sem skeptičen, da bi se pri nas to lahko spremenilo skozi Državni zbor ali skozi zakonodajo.
    Imamo pač vseeno neke dobre nastavke v civilni družbi in na tem moramo delati. Anin sklad, Iskreni.net, različne organizacije na župnijskem, škofijskem nivoju – menim, da bo verjetno boljše da bi se to področje urejalo z močno civilno-družbeno pobudo kot pa preko zakonov.

  3. Tematika je zelo relevantna in upam, da jo katera izmed strank pogumno odpre v soočenjih na naslednjih volitvah. Ne vem, zakaj bi se tako resne teme pometalo pod preprogo.

  4. Jaz bi pa opozorila na to, kaj me je naučilo moje okolje, v katerem sem odraščala, seveda brez očeta in z mamo karieristko. Odrasla sem ob idejah, da je to, da se ženska poroči in ima otroke, nekaj manjvrednega, zaostalega. To se pripisuje t.i. šibkim ženskam, bogicam čustvenim, ki se zaradi udobja in varnosti ali zato, ker nimajo ideje, izobrazbe ali domišljije, da bi ubrale kakšno drugo pot, pustijo, tako kot naše prednice z opranimi možgani, zasužnjiti moškim in biti celo odvisne od njih in preživeti življenje kot v zaporu – za štedilnikom, zagotovo s kakim alkoholikom, ki se spravlja nanje in jih izkorišča. Če mi je kdo rekel, da sem ženska in bi zato mogla imeti otroke, sem vzkipela od krivice, ki sem jo čutila. Prevzela sem mišljenje, da se moramo ženske dokazati, na vseh področjih preseči moške, to je naše poslanstvo, zame je bilo to nekaj za kar se živi, kariera in dokazovanje moškim, da smo enako sposobne, inteligentne, samostojne, da jih ne rabimo, da se otresemo moške nadvlade, spremenimo družbo, za kar je (po mojem takratnem zmotnem prepričanju) kriva seveda Cerkev v prvi vrsti… To je naloga žensk, ne pa imeti otroke. Tudi mnogo moških razmišlja, da so več vredni, bolj napredni v razmišljanju, ker niso taki, da bi potrebovali žensko. Imeti žensko, otroke in družino je na nivoju živali, oni pa so to prerasli. Verjetno ta zmota o bolj naprednih dušah pride iz hinduizma.
    Tako sem razmišljala do 30 leta. Presenečeni bi bili, koliko deklet ima dejansko to v glavi.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime