Praznujemo priključitev Primorske k matični domovini ali se gremo poveličevanje partizanov in komunistične oblasti?
POSLUŠAJ ČLANEK
Močno v senci košarkarske evforije smo v petek, 15. septembra, z državno proslavo obeležili sedemdeseto obletnico vrnitve Primorske k matični domovini. Tokratno slovesnost je gostila Nova Gorica, ki prav tako praznuje sedemdeseto obletnico začetka gradnje. To je bil tudi glavni poudarek proslave z naslovom Gorico novo bomo dali v dar.
Že samo ime praznika je po mnenju mnogih napačno in bi morali praznovati Dan priključitve Primorske k matični domovini, a lahko bi rekli, da ni važno ime, ampak namen. In ravno pri namenu tega praznika se ustavi.
Ob ogledu državne proslave se poraja vprašanje: ali je namen praznika spomin na priključitev Primorske ali poveličevanje partizanov in komunistične oblasti, ki je Primorsko osvobodila, obenem pa na napačni strani meje pustila Gorico in Trst, ki sta bila za Primorce kulturno, družbeno in politično središče?
In čeprav so partizani zaslužni za priključitev Primorske k matični domovini, so zaslužni tudi za beg mnogih Slovencev, ki so na Italijansko stran odšli iz strahu pod komunizmom. Čeprav so zaslužni za izgradnjo Nove Gorice in rešitvijo izpod trde fašistične oblasti, so poskrbeli tudi za trpljenje, ki ga je (primorskim) ljudem prinesel komunizem.
Ob opazovanju praporščakov z rdečimi zvezdami, petju Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič ter uvodnemu pozdravu slavnostnega govornika Mitje Bervarja drage tovarišice in tovariši, dobi človek občutek, da je vstopil v časovni stroj in odpotoval sedemdeset let v preteklost.
Slavnostni govornik se ni mogel izogniti niti pomembnosti 2. tira za Primorsko in Slovenijo ter opozoriti na škodo, ki jo nasprotovanje takim projektom lahko prinese. Kako mu je uspel to umestiti v govor ob Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, najbrž ne ve niti sam.
Proslava je svoj višek dosegla ob izvedbi pesmi Vstajenje Primorske, ko so na oder, še bolj zavzeto kot partizani, vkorakali Pinkoti. Zanimivo ob tem je, da so se usta politikov in pomembnežev v prvi vrsti med slovensko himno komaj vidno premikala, ob refrenu Vstala Primorska pa so urno poskakovala in pela še z večjim zanosom kot leta 1947.
Primorska je že sedemdeset let del matične domovine, najprej Jugoslavije in danes Slovenije. Kako je bilo v vsem tem času poskrbljeno za Slovence, ki so ostali na Italijanski strani meje, vemo. Tudi danes je odnos matične države do njih enako slab. Resnična priključitev celotne Primorske k matični domovini pa se je zgodila z vstopom Slovenije v Evropsko unijo in padcem meje med Slovenijo in Italijo.
Res bi že bil čas, da Primorska in z njo celotna Slovenija, z dvignjeno glavo vkoraka v nov čas. Nova Gorica na primer s tem, da preimenuje Kidričevo ulico in pusti, da gozd preraste napis TITO na Sabotinu. Koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve pa bi v nov čas lahko vkorakal tako, da bi na državnih proslavah nehal poveličevati komunizem in partizane.
Za Primorsko pa se ni treba bati. Ostala bo prostor dobrih in srčnih ljudi, prostor napredka in kulture. Si predstavljate Slovenijo brez morja, burje, terana in Soče? Tudi jaz ne.
Že samo ime praznika je po mnenju mnogih napačno in bi morali praznovati Dan priključitve Primorske k matični domovini, a lahko bi rekli, da ni važno ime, ampak namen. In ravno pri namenu tega praznika se ustavi.
Ob ogledu državne proslave se poraja vprašanje: ali je namen praznika spomin na priključitev Primorske ali poveličevanje partizanov in komunistične oblasti, ki je Primorsko osvobodila, obenem pa na napačni strani meje pustila Gorico in Trst, ki sta bila za Primorce kulturno, družbeno in politično središče?
In čeprav so partizani zaslužni za priključitev Primorske k matični domovini, so zaslužni tudi za beg mnogih Slovencev, ki so na Italijansko stran odšli iz strahu pod komunizmom. Čeprav so zaslužni za izgradnjo Nove Gorice in rešitvijo izpod trde fašistične oblasti, so poskrbeli tudi za trpljenje, ki ga je (primorskim) ljudem prinesel komunizem.
In čeprav so partizani zaslužni za priključitev Primorske k matični domovini, so zaslužni tudi za beg mnogih Slovencev, ki so na Italijansko stran odšli iz strahu pod komunizmom.
Časovni stroj
Ob opazovanju praporščakov z rdečimi zvezdami, petju Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič ter uvodnemu pozdravu slavnostnega govornika Mitje Bervarja drage tovarišice in tovariši, dobi človek občutek, da je vstopil v časovni stroj in odpotoval sedemdeset let v preteklost.
Slavnostni govornik se ni mogel izogniti niti pomembnosti 2. tira za Primorsko in Slovenijo ter opozoriti na škodo, ki jo nasprotovanje takim projektom lahko prinese. Kako mu je uspel to umestiti v govor ob Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, najbrž ne ve niti sam.
Proslava je svoj višek dosegla ob izvedbi pesmi Vstajenje Primorske, ko so na oder, še bolj zavzeto kot partizani, vkorakali Pinkoti. Zanimivo ob tem je, da so se usta politikov in pomembnežev v prvi vrsti med slovensko himno komaj vidno premikala, ob refrenu Vstala Primorska pa so urno poskakovala in pela še z večjim zanosom kot leta 1947.
Pozabljeni na drugi strani meje
Primorska je že sedemdeset let del matične domovine, najprej Jugoslavije in danes Slovenije. Kako je bilo v vsem tem času poskrbljeno za Slovence, ki so ostali na Italijanski strani meje, vemo. Tudi danes je odnos matične države do njih enako slab. Resnična priključitev celotne Primorske k matični domovini pa se je zgodila z vstopom Slovenije v Evropsko unijo in padcem meje med Slovenijo in Italijo.
Res bi že bil čas, da Primorska in z njo celotna Slovenija, z dvignjeno glavo vkoraka v nov čas. Nova Gorica na primer s tem, da preimenuje Kidričevo ulico in pusti, da gozd preraste napis TITO na Sabotinu. Koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve pa bi v nov čas lahko vkorakal tako, da bi na državnih proslavah nehal poveličevati komunizem in partizane.
Za Primorsko pa se ni treba bati. Ostala bo prostor dobrih in srčnih ljudi, prostor napredka in kulture. Si predstavljate Slovenijo brez morja, burje, terana in Soče? Tudi jaz ne.
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
11 komentarjev
Kugy
Ta proslava mi še vedno ne da mira. Težko razumem, da je po toliko letih nostalgija po nekih obrednih praznovanjih tako prisotna. Tudi ne morem razumeti, da v danasnjem času ni še možno gledati na določen pretekli čas objektivno. Ali vsaj na osnovi dejstev, ki so danes dosegljiva. Praznovati poraz , ki je že drugiči zapravil priliko ustvariti zedinjeno Slovenijo , je bolno. In zakaj. Zato ker, nočemo in nesmemo priznati kapitalne napake voditeljev, ki so nas vodili v prejšnem stoletju.
Med prvo vojno smo zaradi ideje južnoslovanskih narodov, postali plen Kraljevine Srbije, ne republike, kljub temu, da smi bežali iz monarhije. Ta ista država je kot zmagovalka prve vojne podpisala Rapalski sporazum in se odpovedala Primorski. Kolikor vem Slovenci niso bili vprašani , kje hočejo živeti. Edini, ki so imeli to možnost so bili Korošci.
Med drugo vojno, ki so jo začinili, tudi pri nas, skrajneži tipa nacisti in komunisti je narod spet potegnil kratko, Ogroženi smo bili tako od enih kot drugih. Prevladali so Komunisti, ki jih zedinjena Slovenja sploh ni brigala ampak zedinjena komunistčna Evropa. Naši interesi so bili postranska stvar za Slovenske kom. voditelje, Nekoliko manj za Hrvaske, kar spoznavamo sedaj. Prevara in zloraba komunistov ob ustanovitvi OF je bila ključna, V kolikor bi bil interes vseh akterjev OF, Slovenski narod, ne pa revolucija, ne bi prišlo do bratomorne vojne v takem obsegu. Združene sile v katreih bi Tigrovci , kot najbolj usposobljeni za vojno, igrali pomembno vlogo, bi bile popolnoma drugaćen partner pri pogajanjih z zavezniki. Nedvomno bi bila železna zavesa na Madžarski meji in ne na Primorskem in mi primorci ne bi okusili bodečo žico, vojake na meji, teror oblasti, revščino in še ponižanje z strani Italjanov in Fasistov.
In danes ne slavim padle partizane, ki so zaman izgubili živlenje za Trst, Gorico. Ne, komunistične voditelje, ki so podložni Stalinu in revoluciji to zakuhali. Glede na vse predlagam, da tudi uvaljevitev arbritražnega sporazum spremenimo v državni praznik-
Kraševka
Gaber KLIČE k GENOCIDU za Slovence. Jaz pa mislim samo na JASNO ZGODOVINO, kajti vsi različno MISLEČI, so še vedno naši, čeprav jih je veliko POLITIČNIH migrantov. Ko nastopi demokracija ni potrebe, da bi Slovence preganjali v tujino in na njihovo mesto NASELJEVALI NESLOVENCE, kar se je že DOGAJALO. DEMOKRACIJA zagotavlja, poleg poštene ZGODOVINE, tudi to, da vsak pove kar misli - in kljub temu OSTANE ŽIV ! So vladajoči in OPOZICIJA. Če bi TITO dovolil opozicijo, bi imel na vesti manj ZLOČINOV in bi umrl z lažjim SRCEM.
Kaki
Gaber, kar zacni pri sebi. Izseli se iz svoje hise in naseli notri Rome.
Kraševka
Državljan trezno razmišlja. Mislim, da po ustavi imamo vsi pravico do dela in iz dela tudi PRAVICO do POKOJNINE. Mogoče bi bilo potrebno USTAVNO vprašanje, ali kak zakon omogoča DEDOVANJE BORČEVSKIH pokojnin, o katerem se sušlja. UPAM, da takega zakona ni (mogoče je bil v Jugoslovanskem tajnem uradnem listu). ZVEZA BORCEV je DRUŠTVO, ki se napaja iz DRŽAVNIH sredstev. V primerjavi z ZB, dobijo ostala le DROBTINE. Že Julij Cezar je rekel - LJUDEM DAJMO KRUHA IN IGER. Ta, ki ima SREDSTVA lahko daje tudi KRUH z GOLAŽEM.
Glede DRŽAVNIH simbolov na PROSLAVAH, pa pomislim, kako bi se odzvala policija (ZGODOVINA - vladavin), če bi na proslave prinesli ZASTAVE , tako Avstrijsko, Italijansko, Nemško, Angleško, Jugoslovansko in Slovensko ? To bi bil prikaz, kdo je vladal v zadnjih stoletjih na PRIMORSKEM.
Kraševka
Škrat - Primorski DUHOVNIKI so za NAGRADO dobili KAZEN. To "nagrado" lepo opiše tudi J.Kragelj v knjigi "MOJE CELICE". Dekle Vera, ki je v tej knjigi tudi omenjena je moja daljna sorodnica (1.žena Z. Zavadlava), ki sedaj v Avstraliji piše spomine in se je šele sedaj ojunačila, da sinu pove resnico. Toliko let je minilo da ji je STRAH uplahnil in takih je VELIKO.
Kraševka
APM ima jasen pogled na stvari. Pesek v oči mreče DRŽAVNI-Tiger ljudem, ko se skupaj z ZB bahaško DRUŽI in s tem zamegli sled, koliko Tigrovcev so likvidirali KOMUNISTI. Zato je sedaj nastal še 2.TIGER, z datumom 13. maj, ker so tega dne, 1941, Tigrovci (Zelen, Majnik...) na Mali gori pri Ribnici se prvi z orožjem uprli Italijanom. Nihče od teh danes ne koraka na PROSLAVE, ker so padli - v čudnih okoliščinah. Zgodovina bo poštena, ko bo PARTIZANE postavila na pravo mesto, kot domoljube - z razliko od vodstva komunistov, ki imajo ime REVOLUCIONARJI. To sta dva pogleda, kot sta danes tudi 2 TIGRA. Glede duhovščine, pa je ZGODOVINAR E. Pelikan v svoji knjigi. ki opisuje KRŠČANSKO SREDINO v Julijski krajini, lepo napisal, da so PRIMORSKI DUHOVNIKI ZA NAKRADO DOBILI K A Z A N !
Rajko Podgoršek
Hja torej, glede Primorske. Bila je enotna v odporu in predvsem velika ne-komunistična večina je morala za to ogromno žrtvovati in tudi požreti. Pa se jim noben za to ne zahvali ali pa vsaj ne popravi krivic, ki jih je bilo veliko. Recimo: če je bila Cerkev na Primorskem na "pravi" strani (tako pravi bivši predsednik borcev Stanovnik), zakaj je bilo vseeno s strani komunistov Slovencev med in po vojni pobitih veliko zavednih slovenskih duhovnikov? Terčelj, Krašna, Piščanec, Sluga so najbolj znani, a so bili tudi ostali. Zakaj so Cerkvi odvzeli Vipavsko semenišče? Zakaj nepotrebno rušenje cerkva po vojni (primer Idrije)? Zakaj je bil vseeno med tovarišicami učiteljicami predvsem v urbanih okoljih na Primorskem sovražen odnos do Cerkve in se je šuntalo ljudi (npr. v Kopru proti založbi Ognjišče)? A niso bili primorski duhovniki "ta pravi". Bi člov'k mislil, da bo Cerkev deležna drugačnega tretmaja kot v "ljubljanski pokrajini".....
Zakaj ti isti Primorski borci ob postavitvi spomenika neomadeževanemu narodnemu buditelju Terčelju v Ajdovščini rečejo, da je spomenik prevelik in da je dovolj če Terčelj dobi samo eno malo spominsko ploščo, da ne bo prišlo do vtisa, da bi se kaj spreminjalo zgodovino? Zakaj ob ustanovitvi Društva Tigr s strani krovnega društva ZZB NOB Koper sledi reakcija, da ok "zmotili smo se in vam Tigr zamolčali, res so bili uporniki" in še "no, ne se zdaj nekaj oglašati, bomo že mi razložili kako je b'lo med vojno"? (opomba: Tigr se je kasneje od ustanovitve nato po slovensko razdelil na stari in novi Tigr, dve društvi). Da o razklanih zamejcih, kjer se to in zamere čutijo še danes - zapostavljanje enega dela zamejcev do leta 1991 - ne govorimo.
Torej: zakaj na Primorskem vseeno ta razkol? Če so bili ljudje enotni, potem si tega ideološkega čiščenja niso zaslužili.
Kraševka
Dejstvo je točno takšno, kot sta napisala Lojze in Tomaž. Dan PRIKLJUČITVE, 15.9.1947 (po koncu 2.vojne 1945 do 15.9.1947 je bila PRIMORSKA skupaj s TRSTOM in GORICO pod cono A - Anglo-Ameriško), je dal Primorcem možnost, da se do tega dne odločijo, na kateri strani meje bodo živeli. In tudi veliko ZAVEDNIH Slovencev se je preselila v Trst (ki so ga komunisti zapravili - enako GORICO), zaradi služb, ki so jih tam imeli že pred vojno. Kako je bilo hudo sorodnikom, ki so na Jugoslovanski strani živeli v REVŠČINI, kdor je bil na Tržaškem, pa je jedel BEL KRUH - je pa trpel za DOMOTOŽJE. Ko je bila meja postavljena, je bila kot ŽELEZNA ZAVESA in razdvojeni SORODNIKI si za praznik niso mogli več stisniti ROKE. Kmetje niso več imeli TRŽIŠČA za svoje pridelke Prej so gravitirali v Trst in Gorico. Delavci pa niso več imeli dela, kot pred 1947 na Tržaškem in Goriške. Trgovine so bile prazne, kar lepo pove dogodek - POHOD metel (mislim 1949), ko se je na meji zbralo (tihi dogovor) nekaj 1000 Primorcev in udrlo čez mejo ter si tam nakupilo nekaj stvari v bližnji Gorici ter se nazaj vračalo z nakupljenim. Skoraj vsak je nesel na rami tudi METLO. Med temi, ki so skrbeli za varovanje meje, je bil tudi moj stric. PROTI ljudem niso uveljavili SILE ne STRELOV. Od takrat dalje, pa so bili postavljeni za VODJE varovanja ljudje iz Jugoslovanskega JUGA, ki so ljudem predstavljali STRAH in TREPET.
HIMNA - VSTALA Primorska, mislim, da žali družino TOMAŽIČ, ki je bila aktivna že pred PARTIZANSTVOM - za časa TIGRA. Vem da je že pred začetkom vojne, Pinko Tomažič hodil s kolesom po KRASU in organiziral mlade fante za odpor proti FAŠIZMU. Bil je prijatelj bratov mojega očeta. Eden izmed mojih stricev (čevljar pri trgu OBERDAN v Trstu, je zbiral denarne prispevke za NOB in zaradi tega 1944 umrl v Mauthauznu. Pinkota so ustrelili že na začetku vojne, njegovo sestro Danico in njenega moža Stanka VUKA - pravnika in KRŠČANSKEGA socialista, pa so ZLOČINSKO v Trstu ubili KOMUNISTI (beri knjigo ANATOMIJA POLITIČNEGA ZLOČINA). Danica in njen mož, sta se odpravljala v partizane - vendar je bil VUK, tako kot KOCBEK odločen, da po končani vojni, bi v vladi sodelovali, tako KRŠČANSKI socialisti, kot tudi KOMUNISTI. Komunisti pa niso hoteli konkurenci, AMPAK ENOPARTIJSKO DIKTATURO. In jo še danes imajo, kar KAŽEJO DRŽAVNE PROSLAVE. Vedno, ko slišim PARTZANSKI ZBOR, ki poje "E viba komunizmo e la liberta" se spomnim, da DRUŽINI Tomažič ni bilo dano uživati SVOBODE, kot tudi ne mojemu stricu. Pinkovo sestro in moža so ubili komunisti, ŽALOSTNO je, da zbor, ki nosi ime PINKO TOMAŽIČ poveličuje komunize in njegov REŽIM.
Sicer pa HIMNA PRIMORSKE je bila pred vojno in še takoj po končani vojni druga - to je BAZOVICA, ki opisuje fašistični teror in daje UPANJE, ki so ga bojevali TIGROVCE - " Matere v sužnosti... Reka nas čak, Gorica in TRST...". Organizacija TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) se je borila za SVOBODO in ne za KOMUNIZEM. Zato so po letu 1947 opustili himno BAZOVICA in jo ZAMENJALI z novo HIMNO - USTALA PRIMORSKA. Pevski zbori na Primorskem, pa so še nekaj let po vojni peli samo BAZOVICO. Pevski zbor, v katerem sem bila, je še leta 1973 pel "... In maščevana bo tudi Bazovica...".
Kakšna je bila letos 15.9.2017 Nova Gorica, pa mi vse pove stavek mojega 15-letnega vnuka, ki je po vrnitvi iz Srednje šole domov dejal:" Danes pa je vsa Nova gorica POLNA PARTIZANOV. Mladi so videla to kar je BILO in napi TITO.
Ti, ki ga slavijo, da nam je dal NOVO GORICO, ne pomislijo, da jo je dal zidati na HRBTU državljanov in oskrunil POKOPALIŠČE, ki je tam bilo pred tem. Ob gradnji so bile te kosti kar razmetane vse okrog. Nekateri se tega spominjajo. Tisti, ki so peli - VSTALA Primorska, PA VEDO LE del zgodovina, KI SMO JO PRIMORCI IZKUSILI.
Kugy
Bazovica in Buči buči so peli fantje, ko so jih lovili fašisti. V svobodi je večina postala zelo korajžna in je" vstala". Zadnja kitica Vstala primorska bi morala biti: ko si dokončno izgubila svoj pravi obraz. Žal
Kugy
Ne razumem tega praznika. Končno je tudi nam uspelo kot Italjanom poraz spremeniti v zmago. Primorska je bila osvobojena maja 45. meja pa je nastala po dveh letih, septembra 47. Takrat ni bilo več partizanov ampak Stalinistična Yugoslavija, ki so jo zastopali Sovjeti na eni strani in Anglo amerikani( nasi zavezniki) na drugi strani. Mi sirote Primorske, zaradi fanatizma naših komunistov, v primežu dveh blokov. Rezultat je bil pričakovan. Takrat je bila Primorska v njeni tisočletni zgodovini prvič razdeljena. Z bodečo žico nas je obdala nasa vojska in ustvarila taborišče iz katere so bežali ljudje le v eno smer. Kot protikomunisti so se na drugi strani rehabilitirali fasisti. Biti Primorc in Slovenec je bilo zelo težko na obeh straneh meje.
Prvič u zgodovini je nasa stran postala revna in obubožena . Da ne govorimo o vseh žrtvah za Gorico in Trst ki so bile zaman. Res lep praznik.
lojze19
Ah, saj veste kaj je povedal Piero Fassino, sekretar italijanske KP v svojih spominih na 27.junij 1991, ko se je srečal s Kučanom in Ribičičem: "gli sloveni chiedono di non regalare l'indipendenza della Slovenia alla destra". S slovensko levico je bilo vedno tako: živi od tujih žuljev, sanjari o demokraciji in je globoko verna, prepričana je, da bo jutri, ki ga, takšnega kakršnega slikajo nikoli ne bo, boljši samo, če so oni na oblasti!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.