Kaj slovenski policiji preprečuje, da bolje zapre mejo pred nezakonitimi migracijami

Peter Merše
foto: youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
Prejšnji teden smo na Domovini opozorili na dejstvo, da se število ilegalnih prehodov meje občutno povečuje, kljub temu, da se je spomladi zamenjala oblast, od katere, glede na predvolilne obljube, mnogi pričakujejo odločnejšo politiko do migracij.

Z ministrstva za notranje zadeve smo dobili nekaj pojasnil o aktivnostih za reševanje omenjenega vprašanja. V prvi vrsti gre za spremembo azilne zakonodaje, dodatne kamere in ograje na meji in vzpostavljanje dodatnih enot s pomožnimi policisti.

A občutek ostaja, da gre v veliki meri za kozmetične ukrepe, ki ne bodo zaustavili vrhunca migrantskega toka, ki ga pričakujemo v začetku jeseni.

Samo v prvih sedmih mesecih je slovenska policija prestregla 7.409 ilegalnih prehodov meje, samo julija 2.319, pri čemer so jih vsaj še dobrih 2.000 zgrešili, saj so toliko prebežnikov, ki so prišli iz Slovenije, ujeli v Italiji. V zadnjih treh mesecih beležimo velik porast ilegalnih migracij in tihotapljenja čez mejo, zato smo se odpravili iskati odgovor, kaj se je zgodilo z Janševo obljubo o »hermetično zaprti« meji s Hrvaško za ilegalne migracije.

Z ministrstva za notranje zadeve smo dobili nekaj pojasnil na naša vprašanja. Iz njihovih odgovorov lahko razberemo, da se nekaterih ukrepov ne opazi na prvo žogo, saj gre v veliki meri za diplomacijo in pripravo nekaterih zakonov. Številke vseeno ostajajo neizprosne.

Sprememba azilne zakonodaje, nove ograje, kamere, pomožni policisti …


Ministrstvo za notranje zadeve se je lotilo spremembe azilne zakonodaje in zakonodaje o tujcih, s katerima želijo zaostriti pogoje za vstop in bivanje v Sloveniji. Zakonodaja, ki je še v medresorskem usklajevanju, naj bi bila predvidoma sprejeta do konca leta.

S to zakonodajo in vsemi razpoložljivimi kadrovskimi in tehničnimi viri skušajo migrantom in tihotapcem sporočiti, da se pot prek Slovenije ne splača. Kot že prej, policiji pri opazovanju meje pomaga tudi Slovenska vojska. Vojaki pa nimajo policijskih pooblastil, zato lahko policistom le pomagajo pri opazovanju, oziroma odkrivanju migrantov, pri čemer trikrat tedensko pomaga tudi vojaški helikopter.

V letošnjem letu nameravajo postaviti še nekaj panelnih ograj na lokacijah, kjer je veliko ilegalnih prehodov meje, z dodatnimi kamerami pa nameravajo nadgraditi tudi video-nadzorni sistem na zunanji meji.

Diplomacija, kulturni mediatorji in projekti na notranjih mejah?


Kot izpostavljajo na MNZ, je pri obvladovanju migracij ključno sodelovanje in povezovanje med državami v regiji. Avstrija v sodelovanju z Madžarsko začenja pilotni projekt nadzora meje z uporabo tehničnih sredstev, kot so manjši brezpilotni letalniki, kamere in druga tehnična oprema. Notranja ministra Slovenije in Avstrije sta se strinjala, da Avstrija projekt izvede tudi na slovensko-avstrijski meji. V primeru uspešnosti bi ga kasneje lahko uporabili tudi na slovensko-hrvaški meji.

Na Slovensko-Italijanski meji se znova vzpostavljajo mešane patrulje, ki so prenehale z delovanjem zaradi epidemije. Nemoteno poteka tudi izmenjava informacij.

Da bi izboljšali kakovost opravljanja razgovorov z migranti, je policija prenovila program usposabljanja, v delo s tujci pa vključuje dodatne specialiste – kulturne mediatorje, za katere je policija na MNZ že podala pobudi za spremembo sistematizacije novih delovnih mest.

Vlada se je odločila, da 32 občinam na južni meji povrne del  stroškov, ki so nastali zaradi povečanega nadzora meje, s čimer želi vlada zagotoviti boljšo kakovost življenja in ohranjanje poseljenosti v teh občinah.

Brez kadra se meje ne da zapreti


Kadrovsko podhranjenost rešujejo z vzpostavljanjem dodatnih patrulj ter tudi posebne policijske enote za obvladovanje migracij, vlada pa je sprejela sklep, da lahko pomožni policisti izvajajo naloge tudi več kot 30 dni v koledarskem letu. A brez policijskih pooblastil za vojsko bodo kadrovski manjko težko nadomestili, alternativnih rešitev pa, kot priznavajo, nimajo.

Ob kadrovskem primanjkljaju, s kakršnim se sooča slovenska policija, meje hermetično ni mogoče zapreti. Neprodušnega zaprtja meje pa ni uspela izvesti še nobena država do sedaj. Kot še dodajajo na MNZ, je »pri tem treba poudariti, da je treba varovanje meje okrepiti na zunanjih mejah EU.

Treba je torej iskati skupne EU rešitve za reševanje problematike nezakonitih prehodov na zunanjih mejah EU. Agencija Frontex ima z uredbo EU že določen načrt stopnjevanja sil, ker bo v nekaj letih število mejnih stražnikov povečala na 10.000 in ki jih bo razporejala na najbolj obremenjene dele zunanjih meja EU.«

KOMENTAR: Peter Merše
Goli in bosi res ne morejo delati čudežev, a bistvene razlike v primerjavi s prejšnjimi vladami zaenkrat v resnici ni zaznati
S kadrovsko podhranjeno policijo je mejo v resnici težko, če ne kar nemogoče učinkovito nadzorovati. A vseeno ostaja občutek, da bi se za zaprtje meje dalo narediti več. Kot pod prejšnjimi vladami se tako pogovarjamo o mešanih patruljah na slovensko italijanski meji, pa o projektih nadzora na Slovensko-avstrijski meji. Čeprav drži, da je vprašanje migracij treba reševati na meddržavni ravni, drži tudi, da se je vsaka država dolžna zaščititi sama. Kljub evropskim "dobrim željam in načrtom" velja - naša suverenost naša odgovornost. Nihče namreč ne bo skrbel za našo varnost, če ne bomo poskrbeli sami. Poleg ukrepov na notranjih (!) schengenskih mejah pa je eden glavnih ukrepov (poleg nekaj dodatnih ograj in kamer) uvajanje kulturnih mediatorjev. Policija pričakuje torej več obravnave migrantov, ne manj. Prav tako ne drži, da se meje ne da zapreti. 100 % zaprtja meje morda res ni mogoče doseči, a bistveni upad lahko politiki dosežejo v zelo kratkem času. Na vrhuncu krize leta 2015 je Makedonija učinkovito zaprla mejo z Grčijo ob bistveno večjem pritisku. Prav tako je »hermetično zaprtje« svoje meje dosegla Madžarska. Po le nekaj mesecih ministrovanja notranjega ministra Mattea Salvinija pa se je dotok migrantov v Italijo zmanjšal za preko 80 %. Res da je situacija tam nekoliko drugačna. Če je volja, se mejo dokaj učinkovito da zapreti in nadzorovati, kot kažejo izkušnje iz tujine. Za to pa rabiš ljudi. Slovenija bi resen namen k temu pokazala, če bi na mejo s pooblastili poslala vojsko. Če že ni mogoče prek parlamenta spraviti aktivacije 37.a člena zakona o obrambi, pa bi, če bi resno nameravali zapreti mejo, lahko vključili v opazovanje meje tudi civilne skupine in še koga. Resno zaprtje meje bi sicer še dodatno vznejevoljilo levičarske protestnike. A bodimo iskreni. Njih moti karkoli, kar naredi aktualna vlada. Tako da je pomembneje, kateri ukrepi so pomembni za državljane, ki so aktualno vlado izvolili na podlagi njihovih obljub. In ti pričakujejo konkretne ukrepe za ustavitev ilegalnih migracij.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Porast migrantskega kriminala v Ljubljani: komu koristi, če se oblast pretvarja, da teh problemov ni?
  • 22. 10. 2023
Italija podaljšuje nadzor na meji s Slovenijo, vse kaže, da ravna prav
  • 18. 01. 2024
Uničujoče pričanje Bobnarjeve in Lindava za Goloba: Je izvoljen vodja izvršilne oblasti, ne pomeni pa, da je božanstvo
  • 23. 10. 2023