Kaj si želiš, da Bog stori zate?
POSLUŠAJ ČLANEK
Kennedyjevska trditev – Ne sprašuj, kaj lahko država naredi zate, temveč kaj lahko ti storiš za državo – je za božič obrnjena na glavo. Drznil bi si reči, da dogodek učlovečenja Božjega Sina postavlja novo razmerje v odnosu Bog-človek: ne več, kaj moram jaz narediti za Boga, temveč si novorojeno Dete blagohotno želi, da si zastavim vprašanje, kaj si jaz želim, da Bog stori zame.
V letošnjem adventu so v meni zorele te in podobne misli: kaj Bog zares želi od mene, kam moram vlagati svoj trud, kje me potrebuje in kaj bi moral jaz storiti, da se kar najbolje pripravim na praznovanje njegovega rojstva. A kolikor bolj sem se poglabljal vanje, toliko bolj sem se zavedal svoje lastne nemoči.
Nato se je prav počasi, iskreno niti ne vem natančno kdaj, v moje srce prikradla misel, da Bog pravzaprav v prvi vrsti ne želi nekaj od mene, temveč je takrat prišel v oddaljeni Betlehem in prihaja vsako leto, ko obhajamo njegovo rojstvo, k nam, da se nam podari on. Tudi letos »je prišel« in zato je bistvo božiča v tem, da smo kot ljudje sposobni Boga sprejeti oziroma da si tega sprejema sploh želimo!
Mislim, da človeška naloga sestoji ravno v tem spraševanju, česa si v naših življenjih sploh želimo? Po čem hrepenimo, stremimo, za kaj si prizadevamo? Naša težnje je pogostoma težko odlepiti od vsakdanjih in materialnih stvari, užitkov ali mašil, s katerimi polnimo svojo hrepenečo notranjost. A umetnost in največja lepota življenja je v tem, da sprejmemo nagovor in obdarjenost, ki prihaja od Boga. Da svoje želje usmerimo k Neskončnemu, saj edino On lahko spreminja naša življenja.
Bog postane majhno detece, saj drobna deteta v nas vzbudijo hrepenenje po lepem, po nedolžnem, po neskončnem – po odnosu ljubezni. Bistvo praznovanja Gospodovega učlovečenja je ravno v tem uravnavanju naših hrepenenj. »Gospod, pred teboj je vse moje hrepenenje, moje vzdihovanje ti ni prikrito. Srce mi razbija, moč me je zapustila, luč mojih oči mi ugaša.« (Ps 38,10-11)
Globoko hrepenenje po luči doživimo takrat, ko je tema. Ko smo najbolj oddaljeni od Boga, takrat po njem zahrepenimo v vsej naši notranjosti. »Kakor hrepeni jelen po živih vodah, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog.« (Ps 42,2) S hebrejskim glagolom arag (hrepeneti), ki ga v Svetem pismu najdemo zgolj še na enem mestu (Jl 1,20), je označeno živalsko sopenje, hropenje, trepetanje v najhujši žeji. Navzemimo se nekaj te drže predanega hrepenenja po Bogu!
Eden največjih občudovalcev Božjega učlovečenja, Atanazij Aleksandrijski (+373), je zapisal: »Bog je postal človek, da bi človek lahko postal bog. On je se pokazal v telesu, da bi mi prejeli zamisel o nevidnem Očetu. On je pretrpel človeško stisko, da bi mi podedovali nesmrtnost.« (De incarnatione 54,3) Bog zaživi na človeški način, da bi mi zaživeli tako, kot živi Bog, v popolni prosojnosti odnosov ljubezni. Morda je prav božični dan anno Domini 2018 tista priložnost, da Bogu izrazimo svoje najgloblje želje, saj je prišel zato, da jih na nepričakovan način izpolni!
V letošnjem adventu so v meni zorele te in podobne misli: kaj Bog zares želi od mene, kam moram vlagati svoj trud, kje me potrebuje in kaj bi moral jaz storiti, da se kar najbolje pripravim na praznovanje njegovega rojstva. A kolikor bolj sem se poglabljal vanje, toliko bolj sem se zavedal svoje lastne nemoči.
Nato se je prav počasi, iskreno niti ne vem natančno kdaj, v moje srce prikradla misel, da Bog pravzaprav v prvi vrsti ne želi nekaj od mene, temveč je takrat prišel v oddaljeni Betlehem in prihaja vsako leto, ko obhajamo njegovo rojstvo, k nam, da se nam podari on. Tudi letos »je prišel« in zato je bistvo božiča v tem, da smo kot ljudje sposobni Boga sprejeti oziroma da si tega sprejema sploh želimo!
Mislim, da človeška naloga sestoji ravno v tem spraševanju, česa si v naših življenjih sploh želimo? Po čem hrepenimo, stremimo, za kaj si prizadevamo?
Mislim, da človeška naloga sestoji ravno v tem spraševanju, česa si v naših življenjih sploh želimo? Po čem hrepenimo, stremimo, za kaj si prizadevamo? Naša težnje je pogostoma težko odlepiti od vsakdanjih in materialnih stvari, užitkov ali mašil, s katerimi polnimo svojo hrepenečo notranjost. A umetnost in največja lepota življenja je v tem, da sprejmemo nagovor in obdarjenost, ki prihaja od Boga. Da svoje želje usmerimo k Neskončnemu, saj edino On lahko spreminja naša življenja.
Bog postane majhno detece, saj drobna deteta v nas vzbudijo hrepenenje po lepem, po nedolžnem, po neskončnem – po odnosu ljubezni. Bistvo praznovanja Gospodovega učlovečenja je ravno v tem uravnavanju naših hrepenenj. »Gospod, pred teboj je vse moje hrepenenje, moje vzdihovanje ti ni prikrito. Srce mi razbija, moč me je zapustila, luč mojih oči mi ugaša.« (Ps 38,10-11)
Globoko hrepenenje po luči doživimo takrat, ko je tema. Ko smo najbolj oddaljeni od Boga, takrat po njem zahrepenimo v vsej naši notranjosti. »Kakor hrepeni jelen po živih vodah, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog.« (Ps 42,2) S hebrejskim glagolom arag (hrepeneti), ki ga v Svetem pismu najdemo zgolj še na enem mestu (Jl 1,20), je označeno živalsko sopenje, hropenje, trepetanje v najhujši žeji. Navzemimo se nekaj te drže predanega hrepenenja po Bogu!
Eden največjih občudovalcev Božjega učlovečenja, Atanazij Aleksandrijski (+373), je zapisal: »Bog je postal človek, da bi človek lahko postal bog. On je se pokazal v telesu, da bi mi prejeli zamisel o nevidnem Očetu. On je pretrpel človeško stisko, da bi mi podedovali nesmrtnost.« (De incarnatione 54,3) Bog zaživi na človeški način, da bi mi zaživeli tako, kot živi Bog, v popolni prosojnosti odnosov ljubezni. Morda je prav božični dan anno Domini 2018 tista priložnost, da Bogu izrazimo svoje najgloblje želje, saj je prišel zato, da jih na nepričakovan način izpolni!
Povezani članki
Zadnje objave
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
4 komentarjev
Kraševka
Sicer pa modri ljudje pravijo, da je Bog kakor sreča. Vsakega obišče, toda nekateri jima vrato odprejo, medtem, ko jih drugi pred njima zaklenejo.
Na nas je, ali bomo Bogu odprli srce in delali DOBRO, ali pa vse to zavržemo. Bog nam bo pomagal le, če mu mi to dovolimo.
Kraševka
Slovenec kremeniti - tvoja želja je, kot "klic v sili". Pridružujem se ji - v dobro naše domovine in njenih državljanov.
Mala slovenka, tvoje voščilo je, kot blagodejen vetrič, ki človeka tolaži in ga opogumi.
Tudi jaz vsem želim, da ga Dete obda s pogumom in ljubeznijo! Vesele praznike!
MEFISTO
Če sem že vprašan, kaj si želim, da bi Bog storil zame, je moj odgovor jasen in kratek.
Slovence naj spravi k pameti, dokler ne bo prepozno!
IgorP
Jaz pa si želim nič, ker tudi jaz za nekoga, ki ne obstaja, ne morem storiti nič!!!!!! Le kdaj bodo vsi verniki v razne bogove to spoznali????? Mislim, da bo potem mir na svetu, kar se tiče verstev, kar se tiče prevlade pa ne.....
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.