Kaj si o predlaganem disciplinskem postopku proti sodniku Radonjiću mislijo Jan Zobec, dr. Jurij Toplak in Lucija Šikovec Ušaj

Uredništvo
11
Vir foto: arhiv MMC RTV Slovenija

Sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča Zvezdan Radonjić je aprila Milku Noviču, obtoženemu umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, izrekel oprostilno sodbo in ob tem opozoril na pritiske, ki jih je bil deležen med sojenjem. Tedaj je napovedal, da zaradi tega ne bo nikoli napredoval, čez mesec dni pa bo verjetno v suspenzu.

Njegova predvidevanja so se izkazala za točna; da je kršil poklicno etiko je najprej odločila pristojna komisija Sodnega sveta. Zdaj pa je predlog za uvedbo disciplinskega postopka vložil še njegov nadrejeni, predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik.

Kako gledajo na tovrstno “discipliniranje” sodnika, ki je sodil v tako odmevnem primeru kot je umor Janka Jamnika, smo povprašali tri ugledne pravnike: vrhovnega sodnika Jana Zobca, rednega profesorja ustavnega prava s Pravne fakultete v Mariboru dr. Jurija Toplaka in izkušeno odvetnico Lucijo Šikovec Ušaj.

Po besedah sodnika Radonjića ob razglasitvi sodbe je bil njegov šef že tekom postopka deležen pritiskov, naj ga disciplinira, da bo sodil »kot je treba«. A Pogačnik je v javnih nastopih takrat dejal, da nanj ni nihče pritiskal ter da je »bojazen katerega koli sodnika v Sloveniji, da bi bil zaradi odločitve, ki jo je sprejel v kazenskem postopku, sankcioniran, neutemeljena«.

Državno tožilstvo je med sojenjem sicer najprej zahtevalo sodnikovo izločitev, nato pa ukrepanje zaradi neprimernega obnašanja, Pogačnik pa je prejel tudi druge dopise z očitki sodniku, a je dejal, da naj bi zadeva okrog pritiskov ne bila tako dramatična, kot jo je predstavil sodnik. Predsednik okrožnega sodišča je tedaj dokumente predal etični komisiji, za katero pa je dejal, da ta ni kaznovalni organ, temveč telo, ki določa standarde in prakse.

A prav predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je včeraj disciplinskemu tožilcu pri Sodnem svetu predlagal, naj proti sodniku Zvjezdanu Radonjiću uvede disciplinski postopek. Več kršitev Zakona o sodniški službi mu očita na podlagi moralno-etične sodbe Komisije za etiko in integriteto Sodnega sveta, ker da so bile njegove izjave sodnika pri javni razglasitvi sodbe o pritiskih pri sojenju, poskusih discipliniranja in diskreditiranja ter možnostih suspenza, nenapredovanja in uvedbe disciplinskega postopka, ki niso imele podlage v objektivnih dejstvih, presegle namen javne razglasitve sodbe.

Pogačnik pa mu očita več disciplinskih kršitev, s katerimi naj bi kršil Zakon o sodniški službi: neizpolnitev ali neupravičeno odklonitev izvršitve sodniške dolžnosti, vedenje in ravnanje sodnika, ki je v nasprotju s sodniško neodvisnostjo ali s katerim se krši ugled sodniškega poklica, in neprimerno, nedostojno ali žaljivo obnašanje ali izražanje do posameznikov, državnih organov ter pravnih oseb v zvezi z opravljanjem sodniške službe ali zunaj nje.

Vrhovni sodnik Jan Zobec je za Domovino obsodil dejstvo, da je poskus uvedbe disciplinskega postopka sledil mnenju oz. obsodbi etične komisije, ki naj bi težke etične dileme razreševala za naprej, sodnikom svetovala in pomagala, ne pa imela represivno funkcijo.

»Tukaj je pa, kot je že dejal sodnik Radovnič, etična komisija predsoba disciplinskega postopka. In to ni prvič, ko je komisija nekaj izrekla, potem pa je sledil disciplinski postopek,« je opozoril Zobec, in dodal, da se pri tem za diskreditacijo, onemogočanje sodnikov in kot podlago za disciplinski postopek izkorišča, če ne celo zlorablja fluidne in neopredeljene etične norme.

»Če je predsednik okrožnega sodišča Pogačnik mnenja, da je šlo za disciplinske kršitve, potem naj svoj predlog utemelji in predloži sodnemu svetu ali disciplinski tožilki. Ta naj potem v poštenem postopku, v katerem bo imel sodnik vse možnosti in garancije poštenega postopka, dokaže, da je šlo za kršitve. Ko pa se pomanjkanje argumentov skuša nadomestiti z obtožbami pred etično komisijo v postopku, kjer sodnik nima procesnih garancij, je pa to zelo nevaren obid poštenega sojenja in poskus kako disciplinirati, morda celo izločiti iz sistema sodnike, ki govorijo preveč, mislijo s svojo glavo in javno povedo o pritiskih, če so jih doživeli,« je še dejal Zobec.

Ustavni pravnik in profesor dr. Jurij Toplak je ob tem opozoril, da so disciplinski postopki za sodnike v razvitih demokracijah transparentni in potekajo pred javnostjo, pogosto pred kamerami, pri nas pa so postopki skriti pred javnostjo. »Preganjanje osebe v netransparentnem postopku daje preganjalcem nepošteno prednost pred preganjano osebo in predstavlja velika tveganja. Sodniki so državni funkcionarji in nosilci ene od treh vej oblasti, tako kot poslanci in ministri. Nobenega razloga ni za tajni postopek,« je dejal za Domovino.

»Ravnanje sodnika Pogačnika glede na njegovo prvotno izjavo, ki jo je dal takoj po zaključku sojenja, kaže na to, da je pravzaprav on tudi del ljudi oz. sodnikov, na katere se pritiska in potrjuje to, kar je povedal sodnik Radovnič,” je ob tem dejala odvetnica Lucija Šikovec Ušaj, ki si je o Radonjiću v svoji odvetniški praski ustvarila dobro mnenje.

»Gospod Pogačnik je po prvi izjavi potem, ko se je zgodila razglasitev sodbe, ugotovil, da sodnik Radović ni kršil nikakršnih etičnih ali drugih predpisov. Sedaj pa očitno predlaga uvedbo disciplinskega postopka, kar kaže na to, da je očitno prišlo tudi do pritiskov na samega predsednika sodišča, da je spremenil svoje mnenje. Tako lahko vidimo, da je celotno sodstvo pod vplivom določenih struktur, političnim ali drugim vplivom in da ubogljivo sledi temu, kar se naroči,« je še dodala Šikovec Ušajeva.

11 KOMENTARJI

  1. Vladavina prava se presoja po stanju v pravosodju.

    In to stanje je klavrno, še najbolj podobno naglim sodiščem v letu 1945, ko sta partija in OZNA odločali, kako naj se sodi.

  2. ……….Radovnič,” je ob tem
    ….je o Radonjiću v
    sodnik Radović

    DAJTE POPRAVIT PRIIMEK V PRISPEVKU!
    Sicer odličen prispevek, tako kot ostali na Domovini.

    Pa ne objavit tega komentarja, zbrišite ga. Popravite pa sodnikov priimek.
    LP!

  3. Trenutnemu stanju v sodstvu se sploh ne moremo čuditi oziroma spraševati, kako je to mogoče. France Popit je Kučanu februarja 1989 pred dokončnim razhodom ‘starejših tovarišev’ z reformisti, jasno povedal, da se oblast ne drži skupaj s ‘pridiganjem’, pač pa mora imeti partija kontrolo nad sodišči, sekretariatom za notranje zadeve in vojsko (vir Mladina). Sodišča niso slučajno na prvem mestu.
    Dokler ne porušimo tovrstnega boljševizma, vsaj jaz nimam upanja, da bi lahko odpravili kršitve človekovih pravic.
    Jaz imenujem naš prenormirani pravni sistem birokratsko urejen kaos ali džungla predpisov s hudourniki sprememb. Zakon je vsekakor v pisni obliki izražena volja vladajočega razreda.
    Sodniki (po moji oceni žal kar večina) pa očitno v tej džungli predpisov zatirajo svojo vest, ne mislijo s svojimi glavami in »nimajo jajc« ali (po Naratovo: “pričakovalo se je, da bom podpisal”) odločijo kot se je pričakovalo oziroma narekovalo. Glede sodnikov pa je že Švejk ugotovil, da jim ni težko obsoditi ne krivega in ne nedolžnega. Ni pa pristavil, da ima v mislih »kurje tatove«. Pri večjih zadevah večina sodnikov v nedogled čaka na namig z višjega nivoja. Epilog vsega tega pa je, da laži in velike kraje ter zlonamerna sprenevedanja postanejo napake oziroma svinjarije in ne (kot so se dogovorili že pred 4000 leti) grehi, kar je in očitno še bo zniževalo povprečni relativni nivo blaginje vsem Slovencem. Zato vsa čast sodnikom (in sodiščem), ki kot izjeme potrjujejo to pravilo.
    Tudi sodniki in sodnice so le ljudje s svojimi slabostmi in šibkostmi, ki jih ni možno odpraviti zgolj z usposabljanjem. Za odločanje po vesti in poštenju v smislu iskanja pravične odločitve so naši sodniku zagotovo dovolj strokovno usposobljeni. Bistvena pa je politična volja vladajoče strukture v državi. Potrebna je tudi pozitivna kadrovska selekcija sodnikov.

  4. Ali je torej ustavno deklarirana samostojnost in neodvisnost veljavno izvoljenega in dolgoletnega sodnika pri nas vendarle drastično omejena in blokirana z mnenji, ocenami in priporočili popolnoma nesistemske “etične komisije”, ki naj poskrbi za preganjanje, šikaniranje in obsodbo sodnika pred kot da sistemsko “disciplinsko komisijo”?
    Ali za sodnika ni dovolj, da deluje in odloča v skladu z veljavno Ustavo RS ter zakonodajo, ampak ga imajo pravico preverjati, presojati in preganjati tudi po napisanih in nepisanih etičnih pravilih v praviloma samovoljni in pristranski interpretaciji vsakokratnih članov “etične komisije”?
    Ali je torej “etična komisija” postavljena nad veljavno ustavo in zakonodajo ter tudi nad veljavno izvoljenega in “a priori” svobodnega in neodvisnega sodnika?
    In katera so tista etična načela in pravila, ki jih lahko in more postavlja “etična komisija” nad veljavno ustavo in zakonodajo, ko skuša pojasnjevati in dokazovati sporna dejanja in odločitve obtoženega sodnika ter priskrbeti dovolj “smodnika” za njegovo dokončno eksekucijo pred “disciplinskim tribunalom” vsakokratnega predsednika sodišča kot vrhovnega odločevalca in nalogodajalca podrejenim na sodišču?

  5. O primeru Novič in delu sodnika Radonjića ne vem kaj dosti in se ne čutim sposobnega za presojo o njegovem delu.
    Pač pa veliko berem in pogosto pogledam na Portal+, kjer se s svojimi članki pogosto oglaša tudi Zvijezdan Radonjić.
    Zadnja dva članka imata naslov:
    1. Ideje komunizma ne gre enačiti z odkloni!
    2. Zveza NATO je najhujša zločinska organizacija proti človeštvu!
    Oba članka sta precej dolgovezno razpredanje o naslovnih trditvah in po prebranem boste lahko, kljub vsem sipatijam do njegovega dela na sodišču, podvomili o pravilnem delovanju njegovih koleščkov.

    • Vaš Sarkazem je v zvezi s Radonjičevim razpredanjem o komunizmu , res sarkazem..Pozabljate, da je Radonjić tu obravnaval komunizem kot filozofsko kategorijo, medtem, ko je vaš sarkazem obravnaval poznani komunizem zadnjih 100 let, ne kot komunizem…Ampak kot barabijo..Ideologija komunizma in težnje za enavredno delitev dobrin je v vsakem primeru pozitivna…Vendar ta ideologija sloni na nezavedanju, da smo ljudje egoisti in ne altruisti..Kar onemogoča realizacijo ideologije komunizma……

  6. Imenovani sodnik je prestopil meje sodniku dovoljenega obnašanja. Vse ostalo je politiziranje, ki z omenjenim prestopkom nima nobene zveze.
    To pa še ne pomeni, da je z našim sodstvom vse ok. Marsikaj je hudo narobe. A pravih tem se sploh ne lotevamo. Samo neke ad hoc pripombe in govorjenje o krivosodju pač ne bo rešilo nakopičenih problemov našega sodstva.

  7. Ga. Meja 8ma prav: zbrcati iz sodisca vse butalce, ki se sicer imenujejo sodniki, torej vse butalce, ki ki so predlagali disciplnski postopek in ga zagovarjajo! Tebi, anrisodnik, tebi Pogacar pa nasvet: zavrti si posnetek, kjer besedicis takoj po Sodbi zoper Novica in posnetek izpred nekaj dni, ko predlagas disciplinski postopek. A ne mislis, da bi morali in bodo morali biti Bavconsski dnevi ze passe’? Mar se ne spostujes? Samega sebe!

  8. Ja, z zanimanjem sem spremljal sodni montirani proces “Novič” kakor tudi že politično montirani proces “Patria.” In, s polno moralno odgovornostjo si upam trditi, da sta oba primera “montirana”, torej, tako sodni proces brez dokazov, za kar bi odgovorni akterji morali nositi vsestransko odgovornost. Pri procesu Novič pa bi izpostavil le en primer. Tožilka Žgajnarjeva se naslanja s trditvijo, da je Novič storil ta gnusen zločin, 16, 12. ob cca 18.40h pred lokalom Via Bona? Dokazano pa je, da je J. Jamnik zamujal na to večerjo cca 40 minut in, Novič je bil še doma ob cca 18.35h. Torej, kako naj bi Novič vedel, da Jamnik zamuja na to novoletno večerjo cca 40 minut? In, zakaj ni policija raziskala in uporabila posnetke video kamer, kljub megli in slabi vidljivosti? Ja, sodnik Radonjić je izrekel oprostilno Sodbo na podlagi vesti in dokazov. Za tem gnusnim zločinom pa stoji organizirana mafija, katero pa kriminalistična policija očitno, ona že ve zakaj, ni želela raziskovati.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime