Kaj sestava vlade Angele Merkel sporoča o politiki, ki jo lahko pričakujemo
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Angela Merkel je danes zjutraj začela svoj četrti kanclerski mandat. Zanjo je glasovalo 364 od 709 poslancev Bundestaga, kar je 35 manj glasov kot jih premore njena neenotna, komaj večinska koalicija. Kljub nasprotovanju znotraj socialdemokratske SPD pa je bila njena parlamentarna podpora večja kot pred štirimi leti.
V Nemčiji se ta čas nahaja tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki je pred tamkajšnjimi podjetniki predstavil pomen nemškega gospodarstva za slovensko.
V pestrem protokolarnem dogajanju jo je v palači Bellevue dopoldne za kanclerko uradno imenoval nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, opoldne pa je nato prisegla še pred parlamentom. Potem je bilo uradno imenovanih še 15 zveznih ministrov, popoldne pa se bo nova vlada že prvič sestala.
Ob koncu prisege je kanclerka prosila za Božjo pomoč, ki ji bo gotovo prav prišla pri delu šibke koalicije in močnemu nasprotovanju opozicije, ki novo vlado opisuje kot katastrofo. Za AfD je Merklova najbolj »protipravna kanclerka« v nemški zgodovini, njena ponovna izvolitev pa ni »nič dobrega«. Katja Kipping iz Levice nizko podporo označuje kot »neroden začetek« za kanclerko in novo vlado, vodja Zelenih verjame, da gre le za vlado, ki bo zapravila veliko denarja državljanov.
Nova nemška velika koalicija (GroKo) je v resnici majhna, njena vlada pa ne prinaša nobenih velikih osebnosti, čeprav bi jih ob ambicioznosti programa potrebovala. Kljub temu je njena prednost, da je stabilna. Vsekakor pa tudi posebna. Najprej zato, ker bo njen mandat zaradi najdaljših koalicijskih pogajanj v zgodovini povojne Nemčije dolg le tri leta in pol. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da kljub velikem deležu tujcev v Nemčiji v vladnem kabinetu ni rasne ali etnične raznolikosti, le ena ministrica pa prihaja iz vzhodne Nemčije.
Nova nemška vlada ima v povprečju 51 let. Stolček ohranjata le ministrica za obrambo Ursula von der Leyen (CDU) in minister za razvoj pa ostaja Gerd Müller (CSU), sicer pa prinaša več novih obrazov. Med drugim je v vladi par neuspešnih kandidatov za državne guvernerje in vodja porazne predvolilne kampanje SPD. Ministrica za družno Franziska Giffey iz SPD do sedaj ni sodelovala na nobenih zveznih ali državnih volitvah, iz iste stranke izhaja tudi novinka Svenja Schulze, nova ministrica za okolje. Minister za finance bo Olaf Scholz, prej sedem let hamburški župan, ministrica za šolstvo Anja Karliczek pa prihaja iz hotelske industrije.
ZDA gotovo pričakujejo več denarja za NATO. Rusija obžaluje, da njen prijatelj Sigmar Gabriel, ki se še zavzema za zmanjšanje sankcij proti Rusiji, ne bo več zunanji minister. Kitajski ni nič bolj pomembno od stabilnosti, zato je kanclerka tam zelo cenjena, predvsem zaradi svoje mirne narave. Tudi Francija si je oddahnila ob razpletu dogodkov, saj trenutna situacija ustreza njenim interesom in ohranja stabilno partnerstvo. Podobno je v Veliki Britaniji, kjer se zavedajo, da bi bile alternative ob morebitnih ponovnih volitvah lahko precej slabše.
Turčija je s sedaj že bivšim zunanjim ministrom dobro shajala, njegov naslednik Heiko Maas pa je bil do sedaj v vlogi pravosodnega ministra do Turčije kritičen. Opozarjal je na »odpravo pravne države« in govoril o zaključku pogajanj o pristopu Turčije k EU. Avstrija, ki bo predsedujoča EU v drugi polovici leta, pozdravlja predvsem ponovno možnost sprejemanja političnih odločitev na ravni EU, Grčija pa si želi prekinitev stroge proračunske politike in pomoč pri preobratu v rast. Z novo vlado je zadovoljen tudi Izrael, ki mu je Merklova do sedaj pomagala pri prizadevanjih za ohranjanje varnosti.
Na to vprašanje je odgovor na delovnem obisku v Nemčiji iskal tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki je našo najmočnejšo gospodarsko partnerico obiskal na dan sklenitve koalicijskega sporazuma, s predsednikom države pa se je srečal le malo preden je ta Merklovo potrdil kot novo kanclerko.
Predsednika sta se strinjala, da sestava vlade daje pozitiven signal vsej Evropi. Nemčija pa tudi z novo vlado ostaja stabilna slovenska gospodarska partnerica.
Angela Merkel je danes zjutraj začela svoj četrti kanclerski mandat. Zanjo je glasovalo 364 od 709 poslancev Bundestaga, kar je 35 manj glasov kot jih premore njena neenotna, komaj večinska koalicija. Kljub nasprotovanju znotraj socialdemokratske SPD pa je bila njena parlamentarna podpora večja kot pred štirimi leti.
V Nemčiji se ta čas nahaja tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki je pred tamkajšnjimi podjetniki predstavil pomen nemškega gospodarstva za slovensko.
V pestrem protokolarnem dogajanju jo je v palači Bellevue dopoldne za kanclerko uradno imenoval nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, opoldne pa je nato prisegla še pred parlamentom. Potem je bilo uradno imenovanih še 15 zveznih ministrov, popoldne pa se bo nova vlada že prvič sestala.
Ob koncu prisege je kanclerka prosila za Božjo pomoč, ki ji bo gotovo prav prišla pri delu šibke koalicije in močnemu nasprotovanju opozicije, ki novo vlado opisuje kot katastrofo. Za AfD je Merklova najbolj »protipravna kanclerka« v nemški zgodovini, njena ponovna izvolitev pa ni »nič dobrega«. Katja Kipping iz Levice nizko podporo označuje kot »neroden začetek« za kanclerko in novo vlado, vodja Zelenih verjame, da gre le za vlado, ki bo zapravila veliko denarja državljanov.
Nova nemška velika koalicija (GroKo) je v resnici majhna, njena vlada pa ne prinaša nobenih velikih osebnosti, čeprav bi jih ob ambicioznosti programa potrebovala. Kljub temu je njena prednost, da je stabilna. Vsekakor pa tudi posebna. Najprej zato, ker bo njen mandat zaradi najdaljših koalicijskih pogajanj v zgodovini povojne Nemčije dolg le tri leta in pol. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da kljub velikem deležu tujcev v Nemčiji v vladnem kabinetu ni rasne ali etnične raznolikosti, le ena ministrica pa prihaja iz vzhodne Nemčije.
Nova nemška vlada ima v povprečju 51 let. Stolček ohranjata le ministrica za obrambo Ursula von der Leyen (CDU) in minister za razvoj pa ostaja Gerd Müller (CSU), sicer pa prinaša več novih obrazov. Med drugim je v vladi par neuspešnih kandidatov za državne guvernerje in vodja porazne predvolilne kampanje SPD. Ministrica za družno Franziska Giffey iz SPD do sedaj ni sodelovala na nobenih zveznih ali državnih volitvah, iz iste stranke izhaja tudi novinka Svenja Schulze, nova ministrica za okolje. Minister za finance bo Olaf Scholz, prej sedem let hamburški župan, ministrica za šolstvo Anja Karliczek pa prihaja iz hotelske industrije.
Kaj svet pričakuje od nove koalicije?
ZDA gotovo pričakujejo več denarja za NATO. Rusija obžaluje, da njen prijatelj Sigmar Gabriel, ki se še zavzema za zmanjšanje sankcij proti Rusiji, ne bo več zunanji minister. Kitajski ni nič bolj pomembno od stabilnosti, zato je kanclerka tam zelo cenjena, predvsem zaradi svoje mirne narave. Tudi Francija si je oddahnila ob razpletu dogodkov, saj trenutna situacija ustreza njenim interesom in ohranja stabilno partnerstvo. Podobno je v Veliki Britaniji, kjer se zavedajo, da bi bile alternative ob morebitnih ponovnih volitvah lahko precej slabše.
Turčija je s sedaj že bivšim zunanjim ministrom dobro shajala, njegov naslednik Heiko Maas pa je bil do sedaj v vlogi pravosodnega ministra do Turčije kritičen. Opozarjal je na »odpravo pravne države« in govoril o zaključku pogajanj o pristopu Turčije k EU. Avstrija, ki bo predsedujoča EU v drugi polovici leta, pozdravlja predvsem ponovno možnost sprejemanja političnih odločitev na ravni EU, Grčija pa si želi prekinitev stroge proračunske politike in pomoč pri preobratu v rast. Z novo vlado je zadovoljen tudi Izrael, ki mu je Merklova do sedaj pomagala pri prizadevanjih za ohranjanje varnosti.
Kaj nova vlada pomeni za Slovenijo?
Na to vprašanje je odgovor na delovnem obisku v Nemčiji iskal tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki je našo najmočnejšo gospodarsko partnerico obiskal na dan sklenitve koalicijskega sporazuma, s predsednikom države pa se je srečal le malo preden je ta Merklovo potrdil kot novo kanclerko.
Predsednika sta se strinjala, da sestava vlade daje pozitiven signal vsej Evropi. Nemčija pa tudi z novo vlado ostaja stabilna slovenska gospodarska partnerica.
Borut Pahor v Nemčiji
Pahor je bil v ponedeljek častni gost na letnem srečanju Združenja malih in srednjih podjetij, ki se ga je udeležilo več kot 3500 predstavnikov nemškega gospodarstva, 100 zveznih poslancev in več kot 100 veleposlanikov. V svojem nagovoru je spregovoril tudi o pomenu Nemčije za Slovenijo:
"Poslovanje z njo pomeni 20-odstotni delež celotne menjave Slovenije s tujino. Lani je trgovinska menjava med našima državama presegla deset milijard evrov, samo v zadnjem letu se je povečala za skoraj 12 odstotkov.
Nemčija je tretji najpomembnejši vlagatelj v Sloveniji. V naši državi posluje 750 podjetij z nemškim kapitalom, kar pomeni deset odstotkov vseh tujih naložb pri nas. Število nemških turistov v Sloveniji se povečuje iz leta v leto. Pred dvema letoma se je povečalo za devet, v prvi polovici lanskega leta pa kar za 30 odstotkov," je dejal Pahor.
Pahor je bil v ponedeljek častni gost na letnem srečanju Združenja malih in srednjih podjetij, ki se ga je udeležilo več kot 3500 predstavnikov nemškega gospodarstva, 100 zveznih poslancev in več kot 100 veleposlanikov. V svojem nagovoru je spregovoril tudi o pomenu Nemčije za Slovenijo:
"Poslovanje z njo pomeni 20-odstotni delež celotne menjave Slovenije s tujino. Lani je trgovinska menjava med našima državama presegla deset milijard evrov, samo v zadnjem letu se je povečala za skoraj 12 odstotkov.
Nemčija je tretji najpomembnejši vlagatelj v Sloveniji. V naši državi posluje 750 podjetij z nemškim kapitalom, kar pomeni deset odstotkov vseh tujih naložb pri nas. Število nemških turistov v Sloveniji se povečuje iz leta v leto. Pred dvema letoma se je povečalo za devet, v prvi polovici lanskega leta pa kar za 30 odstotkov," je dejal Pahor.
Zadnje objave
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.