Kaj se z reorganizacijo Centrov za socialno delo spreminja glede otroških dodatkov, znižanega plačila vrtca, štipendij …

S 1. oktobrom bo zaživela nova organizacijska struktura centrov za socialno delo – namesto dosedanjih 62 bomo odslej imeli 16 območnih centrov za socialno delo, sedanji centri pa bodo postali njihove enote.

Tako naj bi med drugim poenotili delovanje centrov in povečali učinkovitost in kakovost njihovega dela.

Poleg nove organizacijske strukture pa težko pričakovana reorganizacija prinaša še dve ključni spremembi: uvedbo informativnega izračuna in socialne aktivacije kot novega pristopa pri delu s prejemniki socialnih transferjev.

V praksi to pomeni, da bo vlogo za uveljavljanje večine pravic iz javnih sredstev (ne vseh!) bo tako potrebno oddati le prvič, nato se bodo avtomatsko podaljševale. Obenem pa se obeta celovitejše delo z dolgotrajnimi prejemniki socialne pomoči, da se jih ponovno približa potrebam trga dela. 

Z reorganizacijo centrov za socialno delo želijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poenotiti upravne postopke po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, omogočiti več časa za strokovne naloge in vzpostaviti skupne službe, je na novinarski konferenci dejala odhajajoča ministrica za delo, Anja Kopač Mrak.

Pojasnila je, da  je reorganizacija CSD proces, ki prinaša tri pozitivne spremembe, oziroma koristi za uporabnike, te pa so med seboj tesno povezane. Gre za socialno aktivacijo, informativni izračun in spremembo organizacijske strukture: “Socialna aktivacija je pomembna, ker prvič vpeljujemo koncept, da ne gre za kratkotrajno pomoč prejemnikom socialne pomoči, temveč jim ponudimo dolgoročno pomoč. Ta projekt je namenjen dolgotrajno brezposelnim osebam in prejemnikom socialne pomoči.”

Socialna aktivacija je namenjena predvsem dolgotrajnim prejemnikom socialne pomoči in dolgotrajno brezposelnim osebam. Ideja je, da pomoč presega zgolj materialno (torej denarno socialno podporo,) temveč tudi v smislu za prejemnike prilagojene programe, da se čim bolj približajo trgu dela.

Končni cilje, je, da socialni delavec ne pogleda le premoženjskega statusa, ampak naredi z uporabnikom poglobljen strukturiran intervju, v dialogu z njim določi način reševanja situacije ter podpiše pogodbo o aktivaciji, s katero je omogočeno spremljanje in poglobljeno delo z družino. 

Zaposleni na enotah naj bi bili razbremenjeni administracije

Zaposleni na enotah centrov bodo na eni strani razbremenjeni administracije in upravnih postopkov po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, zaradi več terenskega dela pa bodo bolj vpeti v lokalno okolje.

Reorganizacija po opozorilu Kopač Mrakove posega samo v način delovanja in organiziranja CSD, ne pa tudi v same pravice uporabnikov. Te ostajajo enake kot doslej. CSD po vsej Sloveniji tako ostajajo enotna vstopna točka za vse pravice. Uporabniki bodo pravice iz javnih sredstev še naprej lahko urejali tam, kjer so to počeli do zdaj in pod istimi pogoji.

Informativni račun začne veljati na začetku leta 2019

Kot najpomembnejši projekt je Kopač Mrakova izpostavila informativni izračun, ki bo v veljavo stopil 1.1. 2019. Veljal bo za vse pravice iz javnih sredstev, v samem postopku priznavanja pa bo razlika med posameznimi pravicami. To pomeni, da se bodo enoletne pravice avtomatsko podaljševale.

Tu je posebej pomembno, kot je pojasnila Kopač Mrakova, da se prva vloga za enoletne pravice odda, potem pa se pravica avtomatsko podaljšuje. To pomeni, da je za uveljavljanje pravice prvič še vedno treba vložiti vlogo, je poudarila.

Tistim, ki jim enoletne pravice potečejo decembra 2018, vloge ni treba vlagati znova. Če pa pravice še niso imeli, je vlogo treba vložiti.

Kot opozarja, je enako z mesečnimi pravicami, vendar pa pri nekaterih kratkotrajnih pravicah, kot so denimo denarna socialna pomoč, varstveni dodatek in subvencija za najemnino, ni avtomatizmov podaljševanja, in se na tem področju ne bo nič spremenilo.

Avtomatično se bodo podaljševale vloge za: otroški dodatek, državno štipendijo, subvencije za malico in kosilo, znižano plačilo vrtca

Vloge bo potrebno podaljševati za: denarno socialno pomoč, varstveni dodatek, subvencijo za najemnino

2 komentarja

  1. Država ima veliko “obrazov”.Eden izmed njih je organizacija socialne pomoči v vseh oblikah.V Sloveniji smo iz tako enostavne službe naredili cel “cirkus”.In ga delajo še naprej.Tam kjer so dediči komunistov,tam gre gotovo polno tega narobe.
    Organizacija CSD je tako enostavna,da bolj enostavna ne more biti.Seveda,če se hoče biti učinkovit.Pri nas,v Sloveniji,tega nočemo.
    16 območnih centrov je odločno preveč.Dovolj bi bilo 6 ali največ 8.V vsaki občini bi morala biti “pisarna” in eden zaposlen glede na število socialnih podpirancev.Vsak območni center bi imel mobilne enote.Delo CSD je na terenu.Oprema,ki jo bi morali imeti delavci CSD je zelo enostavna: “bata” škornji,bicikl,motor,avto in človek(dobra volja,empatija,sočutje,usmiljenje,”orientacija” za človeka).
    Večja mesta,od 10000 prebivalcev in več,tudi prostore za socialne podpirance,reveže,kuhinje….
    Pomembna so tudi pravila in spoštovanje le-teh.Odklone je potrebno trenutno reševati.
    Današnji CSD so danes vse kaj drugega, kot nudenje prave socialne pomoči.
    CSD so v glavnem feminizirani.Moških je zelo malo.Na terenu so premalo.V pisarnah v glavnem “pišejo” in “pišejo”.Reševanje socialne problematike pa je prepuščeno humanitarnim organizacijam.
    Upam trditi,če bi socialno delo dali humanitarnim organizacijam,bi te to izvajale veliko bolj učinkovito.
    Počasi,počasi,počasi nam v “pamet” prodira vedenje,da je najboljša socialna politika in socialno delo, čim višja stopnja zaposlenosti in dobre plače.

Komentiraj