Kaj se slovenski otroci učijo o financah

Embed from Getty Images

Da je finančna pismenost naših otrok slaba in da se nihče ne trudi, da bi jo izboljšal, smo na Domovini že pisali. A nekaj malega se o financah in ekonomiji otroci vendarle naučijo. Kako to poteka, kakšni so cilji in kaj od finančno pismenih 15-letnikov pričakuje OECD, preberite v nadaljevanju.

Finance med štedilnikom in šivalnim strojem

Pouk financ poteka v okviru predmeta gospodinjstvo. Za učitelja gospodinjstva se lahko v okviru programa dvopredmetni učitelj mladi izobražujejo samo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Glede na učni načrt imajo študentje in bodoči učitelji edinega predmeta, ki otroke finančno opismenjuje, v povezavi z ekonomijo samo en predmet v prvem semestru. Ta obsega 180 ur in  predstavlja 10% vseh obveznosti prvega letnika. Študent lahko v štirih letih študija za učitelja gospodinjstva izbere še dva izbirna predmeta v povezavi z ekonomijo.

V veljavnem učnem načrtu iz leta 2011 je poučevanje gospodinjstva predvideno v 5. in 6. razredu. Cilji v povezavi z ekonomijo in financami, ki jih učni načrt obsega, pa so po vsebini precej drugačni od tega, kar od 15-letnikov pričakuje PISA o finančni pismenosti.  Tam namreč pričakujejo, da otroci razumejo osnovne ekonomske principe, znajo na podlagi podatkov sprejemati ekonomske odločitve in prepoznajo tvegane naložbe.



V učbeniku Gospodinjstvo 5 za 5. razred OŠ najdemo aktivnost, ki otrokom približa finance. Igrica družinski proračun v svojem navodilu pove, da se zanjo zahteva veliko seštevanja in odštevanja, premišljenega ravnanja in kanček sreče. Zmagovalec igre je tisti, ki prvi prispe na cilj in vsota njegovih izdatkov ne presega vsote prejemkov. Če igralcu zmanjka denarja pred koncem igre, je bankrotiral in se mora vrniti na štart.

Tako finance razlagajo našim osnovnošolcem. Da bankrot v resnici ne pomeni ponovnega začetka in novega kupčka denarja, ampak dolgove in osebni stečaj, jim zamolčijo. Nihče jim tudi ne razloži, za katere dobrine je smiselno varčevati in trošiti in kaj je luksuz, ki se mu lahko odpovemo. Glede na take aktivnosti v učbeniku ter učne cilje, podpovprečen rezultat na PISA 2012 niti ne čudi.

Desno si lahko ogledate primer osnovne naloge iz PISA 2015 (v angleščini).

Krožek Moj denar

Svetla izjema v finančnem opismenjevanju je krožek Moj denar. V letu 2017 je v krožku, ki poteka pod pokroviteljstvom revije Moje finance, sodelovalo 150 šol. V krožku otrokom tretje triade (12-14 let) ter dijakom srednjih šol razlagajo osnove ekonomije in financ in jih na ta način finančno opismenjujejo. Predvsem jih učijo: kako si postaviti finančni cilj, oblikovati lastni proračun, voditi svoje izdatke, izbrati sebi primeren poklic, varčevati in racionalno kupovati ter zakaj je treba plačevati davke in kako pustiti svoj ekonomski pečat v družbi.

Učitelji se tudi redno izobražujejo in sodelujejo s strokovnjaki na finančnem področju. Projekt podpirajo mnoge banke in investicijske družbe, ki se zavedajo kako pomembna je finančna pismenost. Banke tudi same otroke in njihove starše spodbujajo k varčevanju in učenju o financah. Med podporniki krožka pa ni niti Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport niti Zavoda RS za šolstvo.

Kako je z učenje o financah v drugih evropskih državah?

V poročilu OECD o finančnem opismenjevanje v Evropi iz leta 2016 najdemo tudi dobre prakse evropskih držav. Estonija, ki se je na PISA 2012 odrezala nadpovprečno, je določen del ekonomski vsebin v šolski kurikulum uvedla že leta 1996. Od leta 2010 poučujejo finančne vsebine v osnovnih in srednjih šolah, otroci pa na to temo rešujejo tudi nacionalna preverjanja.

Tudi Čehi so se odrezali nadpovprečno. Poučevanje financ je pri njih na srednjih šolah obvezno od leta 2009, od leta 2013 pa tudi v osnovnih šolah.

V Španiji, ki se je na testu PISA 2012 odrezala podpovprečno, je od leta 2013 obvezno poučevanje ekonomskih vsebin v osnovni šoli, kjer se otroci učijo o vrednosti denarja, varčevanju, osebnem proračunu in drugih temah.

V Nemčiji so otrokom med 14 in 16 letom ponudili kratke seminarje na temo varčevanja, nakupovanja in načrtovanja financ. Zanimanje za ekonomske teme se je med mladimi po 90 minutnem predavanju močno povečalo, prav tako njihovo znanje. Po obisku seminarja pa se je zmanjšalo zanimanje za impulzivne nakupe in povečalo zanimanje za varčevanje.

S pomočjo denarnih sredstev iz Združenega kraljestva v Keniji snemajo posebno serijo Makutano Junction, kjer angleško govoreče Kenijce in druge Afričane med drugim poučujejo tudi o financah. Serijo kot učni pripomoček uporabljajo tudi v Združenem Kraljestvu.