Kaj se pričakuje od voditelja OZN in koliko temu (ne) ustreza Danilo Türk

Uredništvo
0

Medtem ko je grosupeljski odvetnik Aleksander Čeferin danes postal predsednik evropske nogometne zveze (UEFA), imamo Slovenci v ognju še eno železo za najvišjo funkcijo na mednarodni sceni. A slednje se vse bolj ohlaja. 

V zadnjem glasovanju za generalnega sekretarja Združenih narodov so pred dnevi z 12 glasovi za in dvema proti na vrh zopet postavili portugalskega kandidata Antonia Guterresa. Slovenski kandidat je tokrat dosegel šesto mesto s sedmimi glasovi za in šestimi proti.

Čeprav vse kaže na gladko zmago prvega favorita Guterresa, pa lahko veto ene izmed stalnih članic stvari popolnoma obrne na glavo. 

Bloomberg je zato pripravil kratko analizo, kaj človek potrebuje za vodenje organizacije kot je OZN, mi pa smo preverili, kaj od tega tuji analitiki (ne) vidijo v Danilu Türku.

Odhajajoči generalni sekretar OZN, Ban Ki-moon, prav ta čas vodi zadnjo plenarno zasedanje, delegati iz vseh članic pa glasujejo o tem, kdo bi bil najbolj primeren kandidat za njegovega naslednika.

Štiri glasovanja za novega generalnega sekretarja so že dala nekaj odgovorov, kdo je prvi favorit. Po rezultatih tajnih glasovanj, ki so prišla v javnost, je glavni favorit že omenjeni Portugalec, prvi prav na vseh glasovanjih.

Nekako ga dohaja le še slovaški zunanji minister Miroslav Lacjak, vsi ostali kandiati že kar precej zaostajo. A tudi Guterres se še ne more nadejati zmage, dokler ne vidi odločitve petih stalnih članic Varnostnega sveta (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija), saj lahko negativni glas zgolj ene izmed njih odpihne vse njegove možnosti.

Do končnega glasovanja v oktobru bosta na vrsti še dve glasovanji.

Kaj je potrebno za vodenje OZN?

Spletni portal Bloomberg je v prispevku o tem, kaj je potrebno za vodenje OZN, zapisal, da mora biti oseba sposobna povesti celotno mednarodno skupnost k rešitvi najbolj perečega eksistencialnega vprašanja človeštva: problema klimatskih sprememb.

Novi voditelj OZN bi po njihovem mnenju moral biti močan v sprejemanju novih institucionalnih reform. Pomembno se jim zdi, da bi bile mirovne operacije namenjene varovanju ljudi in ne samo molitvam zanje.

Novi generalni sekretar bi moral tudi ukiniti vse neučinkovite in nepotrebne programe, prevetriti proračun organizacije ter preveriti, ali vse članice zares plačujejo pravičen delež.

Po mnenju Bloomberga bi več sprememb pri vodenju OZN omogočil tudi podaljšan mandat z zdajšnjih 5 na 7 let.

Lahko v tem prepoznamo Danila Türka?

Slovenski kandidat, ki se vrti okrog petega do osmega mesta, prav zaradi veto moči stalnih članic VS ni povsem odpisan.

Kot piše spletni portal The Hill.com, je ravno za rusko podporo lobiral pri Putinu ob njegovem avgustovskem obisku Slovenije, kjer sta se na kratko srečala ob komemoraciji pri ruski kapelici.

Omenjeni portal se pri oceni Türkovih možnosti strinja z mnenjem medija Foreignpolicy.com izpred časa, da je sicer povsem spodoben kandidat, a mu za sodobne izzive, s katerimi se sooča OZN manjka osebnostne karizme in odločnosti.

Na The Hill.com pišejo, da je Türk sicer slabo profiliran, a ni mu mogoče oporekati dolge in uspešne kariere ambasadorja in asistenta generalnega sekretarja OZN. S tem si je po mnenju portala tudi pridobil ugled poznavalca razmer znotraj organizacije.

A kljub temu in njegovem poznavanju mednarodnega prava, pa po pisanju portala veliko članov OZN Türka vidi kot preveč zadržanega in previdnega voditelja, ki se izogiba zavzemanju močnih stališč.

“Najbrž je Türk čisto preveč podoben Ban Ki-Moonu,” še zapišejo na The Hill.com.

Ob tem so mu na foreignpolicy.com očitali še, da se z izlivom arogance ob odhodu iz OZN pred leti ni ravno proslavil.

Matej Hrastar: Kandidat brez človeške veličine

“Sedanji prvi mož OZN je vesel in nasmejan možak, česar pri Türku ni opaziti. Njegov karakter bi prej lahko opisali s tog, brezbarven in samovšečen,” je Türka pred meseci ocenil komentator Domovine Matej Hrastar.

“Kot predsednik je dajal vtis vzvišenega in oholega politika, ki je vse prej kot blizu ljudem. Njegov največji spodrsljaj je bil odgovor na temo prikritih grobišč v rovu sv. Barbare, ko ni premogel človeške veličine, da bi vsaj načelno obsodil izvensodne poboje. Kljub izgovorom, da je bil narobe razumljen, ostaja dejstvo, da se je bolj osredotočil na politični pomen zgodbe, kot na kršenje človekovih pravic,” je še zapisal.

A po drugi strani Slovenija še nikoli ni bila tako blizu tako pomembnemu mestu v zunanji politiki, zato se Hrastarju zdi razumljivo, da želimo izkoristiti priložnost, ki se ponuja.

A Hrastar obenem opozarja, da za vsako funkcijo ni primeren vsak človek.

“Že v Sloveniji je mogoče najti diplomate, ki so človekove pravice in druge osnovne postulate OZN zagovarjali bolj odločno in bolj prepričljivo kot Danilo Türk.”

Zato Hrastar v svojem komentarju za Domovino meni, da bi bila njegova izvolitev z vidika slovenske zunanje politike velika zmaga, a globalno gledano korak nazaj.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime