Kaj se lahko naučimo iz primera Assange
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Juliana Assangea je 11. aprila na ekvadorskem veleposlaništvu aretirala britanska policija. Ta je v prostore vstopila z dovoljenjem veleposlaništva. Nemudoma je bil priveden pred sodišče, ki je odločilo, da je kriv kršitve pogojnega izpusta iz leta 2012. Za to dejanje mu grozi 12 mesečna zaporna kazen.
Toda ta kazen je še najmanj, kar lahko skrbi Assangea. Povejmo pošteno. Zadnjih sedem let, kolikor je Assange gostoval na ekvadorskem veleposlaništvu, je bil morda še na slabšem kot v zaporu. Svež zrak je lahko užil le na majhnem balkončku veleposlaništva. Imel pa je povezavo do svetovnega spleta. Toda še to so mu zaradi nestrinjanja zaradi njegovega vpletanja v ameriške volitve za nekaj časa ukinili. Ob razkritju korupcijske afere v Ekvadorju pa odpovedali gostoljubje.
Največjo skrb v celotni zadevi tako predstavlja dejstvo, da ga je prav načelno iskanje resnice stalo varnega pribežališča.
Assangea v Veliki Britaniji skoraj gotovo čaka krajša zaporna kazen zaradi izogibanja sodišču. To pač tam ni šala. Nato pa je njegova nadaljnja usoda močno negotova. Znana je zahteva ZDA za njegovo izročitev zaradi objave zaupnih dokumentov na Wikileaksu. Napoveduje se tudi odprtje njegovega primera zaradi posilstva na Švedskem.
Trenutno je Assangev največji strah, da bi bil izročen ZDA zaradi kraje zaupnih dokumentov, ki jo je izvedel ameriški vojak Bradley (zdaj Chelsea) Manning. Po mnenju nekaterih pravnikov bi lahko bil obsojen na do pet let zapora. Medtem je njegova švedska zgodba z domnevnim posilstvom še bolj vprašljiva. Obstaja pa mnogo večja nevarnost, da bi bil Assange izročen v ZDA iz Švedske kot iz Velike Britanije. Slednja namreč precej dobro ščiti novinarsko delo in zaradi takšnih objav tam nikakor ne bi mogel biti obsojen. Bi pa lahko imel resne težave tisti, ki bi te podatke ukradel. A to ni bil Assange.
Pravno se bo sedaj celotna zgodba vrnila v leto 2010, ko je Wikileaks objavil 477.000 zaupnih dokumentov o vojnah v Iraku in Afganistanu.
Trenutno je težko napovedati, kaj čaka Assangea. Imel bo na voljo najboljše pravnike, da ga spravijo iz godlje, v kateri se je znašel. Ne gre spregledati, da je bil do sedaj v marsikaterem pogledu mnogo na slabšem kot če bi bil v zaporu.
Mnogo nevarnejše je sporočilo, ki ga daje njegova aretacija. In sicer, da se boj za resnico prej ali slej kaznuje. Pri tem ni tako sporno, da si njegove izročitve želijo v ZDA. Bistveno bolj problematično je, kako so ga pri tej njegovi aretaciji izigrali.
Wikileaks je namreč v času, ko je prebival na ekvadorskem veleposlaništvu, storil dve veliki napaki. Dovolil je objavo dokumentov, ki so v predsedniški kampanji škodovali Hillary Clinton in podprli sedanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. S tem si je nabral ogromno zamer še pri demokratih. Ti ga sedaj prav gotovo ne bodo branili kot so Chelsea Manning. Z republikanci pa je na bojni nogi že od razkritja Busheve zapuščine v Iraku in Afganistanu. V primeru izročitve tako ne bo imel zaveznikov med politiki. Več kot zgovorno je, da je brez besed ostal tudi predsednik Trump, ki je izjavil le, da bo njegova usoda prepuščena sodnim organom.
Druga napaka pa je bila, da je Wikileaks objavil obremenjujoče dokumente za ekvadorskega predsednika Lena Morena. Na relaciji Ekvador - Assange je sicer škripalo že kar nekaj časa. Objava dokumentov, ki predsednika Morena obtožujejo korupcije, pa je sodu izbila dno.
Kakršen koli bo pravzaprav epilog te zgodbe, je že sedaj jasno, da z njo svobodno novinarstvo ni pridobilo ničesar. Ravno nasprotno. Vse bolj se namreč kaže, da so svobodni novinarji, ki bi si drznili lotevati najhujših političnih in gospodarskih škandalov v veliki nevarnosti. Kajti kaže se, da se določenih stvari, kljub zagotovljeni medijski svobodi ne sme kritizirati. Med drugim zlasti tistih, ki naj bi to svobodo zagotavljali.
Še enkrat več se je pokazalo, da vladajoči pod pojmom medijska svoboda ne razumejo neodvisnosti novinarjev od njihove volje. Pri tem je Ekvador pravzaprav ravnal dokaj brutalno. Assange je dregnil v korupcijsko mrežo vladajočih, zato ga je Ekvador izdal. Prav tako je dregnil tako v napake republikancev in demokratov. Vse je kritiziral upravičeno. A na koncu je zaradi svoje načelnosti ostal sam.
Upati je, da Assange zaradi tega, ker je trenutno v državi, ki ima ta trenutek najvišjo stopnjo medijske svobode na svetu, ne bo izročen ZDA. Toda zlovešče sporočilo novinarjem in drugim aktivistom po vsem svetu je dovolj jasno že samo z njegovo aretacijo. Ne bodite tako predrzni in ne kritizirajte roke, ki vas varuje in hrani. Drugače lahko poskrbimo, da tudi vas počakajo kakšne neprijetne posledice.
Ob tem si ne mislite, da se takšni primeri ne dogajajo tudi v Sloveniji. Tudi pri nas ljudje zaradi resnice množično izgubljajo službe in s tem svojo socialno varnost. Se spominjate uporov proti nezakonitemu ravnanju na blejski občini in na Univerzi v Mariboru? Pa dekleta ki je razkrilo zlorabe v zavodu Kengurujčki. Prav vsi so ostali brez dela. Z razkritji so tako močno ogrozili svojo socialno varnost.
Če želimo boljšo družbo, potem nas morajo takšne kazni za iskalce resnice močno skrbeti. Kajti ob dopuščanju takšnih dejanj bo prej ali slej prišel čas, ko bodo uzdo skušali natakniti tudi vam.
Juliana Assangea je 11. aprila na ekvadorskem veleposlaništvu aretirala britanska policija. Ta je v prostore vstopila z dovoljenjem veleposlaništva. Nemudoma je bil priveden pred sodišče, ki je odločilo, da je kriv kršitve pogojnega izpusta iz leta 2012. Za to dejanje mu grozi 12 mesečna zaporna kazen.
Toda ta kazen je še najmanj, kar lahko skrbi Assangea. Povejmo pošteno. Zadnjih sedem let, kolikor je Assange gostoval na ekvadorskem veleposlaništvu, je bil morda še na slabšem kot v zaporu. Svež zrak je lahko užil le na majhnem balkončku veleposlaništva. Imel pa je povezavo do svetovnega spleta. Toda še to so mu zaradi nestrinjanja zaradi njegovega vpletanja v ameriške volitve za nekaj časa ukinili. Ob razkritju korupcijske afere v Ekvadorju pa odpovedali gostoljubje.
Največjo skrb v celotni zadevi tako predstavlja dejstvo, da ga je prav načelno iskanje resnice stalo varnega pribežališča.
Assangea v Veliki Britaniji skoraj gotovo čaka krajša zaporna kazen zaradi izogibanja sodišču. To pač tam ni šala. Nato pa je njegova nadaljnja usoda močno negotova. Znana je zahteva ZDA za njegovo izročitev zaradi objave zaupnih dokumentov na Wikileaksu. Napoveduje se tudi odprtje njegovega primera zaradi posilstva na Švedskem.
Trenutno je Assangev največji strah, da bi bil izročen ZDA zaradi kraje zaupnih dokumentov, ki jo je izvedel ameriški vojak Bradley (zdaj Chelsea) Manning. Po mnenju nekaterih pravnikov bi lahko bil obsojen na do pet let zapora. Medtem je njegova švedska zgodba z domnevnim posilstvom še bolj vprašljiva. Obstaja pa mnogo večja nevarnost, da bi bil Assange izročen v ZDA iz Švedske kot iz Velike Britanije. Slednja namreč precej dobro ščiti novinarsko delo in zaradi takšnih objav tam nikakor ne bi mogel biti obsojen. Bi pa lahko imel resne težave tisti, ki bi te podatke ukradel. A to ni bil Assange.
Pravno se bo sedaj celotna zgodba vrnila v leto 2010, ko je Wikileaks objavil 477.000 zaupnih dokumentov o vojnah v Iraku in Afganistanu.
Ne gre spregledati, da je bil Assange do sedaj v marsikaterem pogledu mnogo na slabšem kot če bi bil v zaporu.
Resnica ni cenjeno blago
Trenutno je težko napovedati, kaj čaka Assangea. Imel bo na voljo najboljše pravnike, da ga spravijo iz godlje, v kateri se je znašel. Ne gre spregledati, da je bil do sedaj v marsikaterem pogledu mnogo na slabšem kot če bi bil v zaporu.
Mnogo nevarnejše je sporočilo, ki ga daje njegova aretacija. In sicer, da se boj za resnico prej ali slej kaznuje. Pri tem ni tako sporno, da si njegove izročitve želijo v ZDA. Bistveno bolj problematično je, kako so ga pri tej njegovi aretaciji izigrali.
Wikileaks je namreč v času, ko je prebival na ekvadorskem veleposlaništvu, storil dve veliki napaki. Dovolil je objavo dokumentov, ki so v predsedniški kampanji škodovali Hillary Clinton in podprli sedanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. S tem si je nabral ogromno zamer še pri demokratih. Ti ga sedaj prav gotovo ne bodo branili kot so Chelsea Manning. Z republikanci pa je na bojni nogi že od razkritja Busheve zapuščine v Iraku in Afganistanu. V primeru izročitve tako ne bo imel zaveznikov med politiki. Več kot zgovorno je, da je brez besed ostal tudi predsednik Trump, ki je izjavil le, da bo njegova usoda prepuščena sodnim organom.
Druga napaka pa je bila, da je Wikileaks objavil obremenjujoče dokumente za ekvadorskega predsednika Lena Morena. Na relaciji Ekvador - Assange je sicer škripalo že kar nekaj časa. Objava dokumentov, ki predsednika Morena obtožujejo korupcije, pa je sodu izbila dno.
Vse bolj se kaže, da so svobodni novinarji, ki bi si drznili lotevati najhujših političnih in gospodarskih škandalov, v veliki nevarnosti.
Ne kritizirajte roke, ki vas hrani
Kakršen koli bo pravzaprav epilog te zgodbe, je že sedaj jasno, da z njo svobodno novinarstvo ni pridobilo ničesar. Ravno nasprotno. Vse bolj se namreč kaže, da so svobodni novinarji, ki bi si drznili lotevati najhujših političnih in gospodarskih škandalov v veliki nevarnosti. Kajti kaže se, da se določenih stvari, kljub zagotovljeni medijski svobodi ne sme kritizirati. Med drugim zlasti tistih, ki naj bi to svobodo zagotavljali.
Še enkrat več se je pokazalo, da vladajoči pod pojmom medijska svoboda ne razumejo neodvisnosti novinarjev od njihove volje. Pri tem je Ekvador pravzaprav ravnal dokaj brutalno. Assange je dregnil v korupcijsko mrežo vladajočih, zato ga je Ekvador izdal. Prav tako je dregnil tako v napake republikancev in demokratov. Vse je kritiziral upravičeno. A na koncu je zaradi svoje načelnosti ostal sam.
Upati je, da Assange zaradi tega, ker je trenutno v državi, ki ima ta trenutek najvišjo stopnjo medijske svobode na svetu, ne bo izročen ZDA. Toda zlovešče sporočilo novinarjem in drugim aktivistom po vsem svetu je dovolj jasno že samo z njegovo aretacijo. Ne bodite tako predrzni in ne kritizirajte roke, ki vas varuje in hrani. Drugače lahko poskrbimo, da tudi vas počakajo kakšne neprijetne posledice.
Tudi v Sloveniji ljudje izgubljajo službo zaradi resnice
Ob tem si ne mislite, da se takšni primeri ne dogajajo tudi v Sloveniji. Tudi pri nas ljudje zaradi resnice množično izgubljajo službe in s tem svojo socialno varnost. Se spominjate uporov proti nezakonitemu ravnanju na blejski občini in na Univerzi v Mariboru? Pa dekleta ki je razkrilo zlorabe v zavodu Kengurujčki. Prav vsi so ostali brez dela. Z razkritji so tako močno ogrozili svojo socialno varnost.
Če želimo boljšo družbo, potem nas morajo takšne kazni za iskalce resnice močno skrbeti. Kajti ob dopuščanju takšnih dejanj bo prej ali slej prišel čas, ko bodo uzdo skušali natakniti tudi vam.
Zadnje objave
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
5 komentarjev
Alojzij Pezdir
V zvezi z "osvobojenim" Assangeom me ves čas moti huda pravna in etična pristranskost večine medijev, ki so zaradi domnevnih političnih zaslug medijsko razvpitega žvižgača in mednarodnega političnega preganjanca pripravljeni popolnoma zamižati in povsem spregledati njegov domnevni spolni delikt, za katerega ga ne obtožujejo iz kake neurejene afriške enklave, ampak pristojni pravosodni organi iz politično, pravno, socialno in civilno-družbeno visoko razvite in civilizacijsko zgledne Švedske.
Ali je torej zaradi zaslug za domnevno komu relevantna in koristna politična razkritja mogoče medijskemu "žvižgaču" molče dopustiti in brez sodnih postopkov odpustiti domnevna kazniva dejanja s področja spolne nedotakljivosti?
Ali je množična serijska izdaja ustavno, pravno in tehnično varovanih državnih tajnosti in nemara tudi medijska razkritja in nevarna izpostavljanja posameznih oseb, ki so zaradi interesov državne varnosti zakonsko izrecno varovane, nenadoma za kogarkoli zares lahko povsem dopustno dejanje? Ali protiustavne in nezakonite subverzivne akcije posameznika, ki nemara ogrožajo nacionalno varnost ter posamezne osebe, povezane z njo, lahko vzbujajo pri kom celo iluzijo o boljšem in pravičnejšem svetu?
Zakaj in čemu se potem naša vladajoča politika in najbolj glasna medijska javnost razburja in nekritično škandalizira nad domnevnimi nezakonitimi prisluhi in izdajstvi "assangeov" oz. "žvižgačev" iz obveščevalnih služb in medijev iz našega okolja, ko pa je vsesplošno medijsko "žvižganje" tako množično razumljeno, pozdravljano in celo brezrezervno podpirano?
Smo med Assangeom in "assangei" spet priče uveljavljanju dvojnih oz. različnih meril?
Je pozitivno "žvižganje" za ene, istočasno podlo "izdajstvo" za druge?
Kako je mogoče pošteno in mirno živeti v družbi tako očitnih dvojnih meril in etičnih kriterijev?
oakhrast
Spoštovani Slovenec kremenit! Niste, ali pa nočete razumeti sporočila avtorja. Assange je postranska stvar v članku.
MEFISTO
Zakaj bi moral pa ravno jaz, zadnji med Gospodovimi služabniki, razumeti sporočilo. In zakaj bi se ukvarjal s preganjano resnico v belem svetu, če še pri nas nismo naredili nič, ampak res nič, da bi jo osvobodili in smo v tem smislu lahko slab vzor celemu svetu, z ramo ob rami vsem komunističnimi režimi, ki še životarijo.
MEFISTO
Pri nas bi preganjali tudi režimske novinarje, če bi pisali in oznanjali resnici.
Sicer je pa povsod taka ali drugačna cenzura in tudi pri nas niso zaželeni tisti, ki hočejo čistega vina.
Ne boste verjeli, toda tudi moderiranje komentarjeV, njihovo brisanje in umikanje člankov, da ni treba objavljati nezaželenih komentarjev so oblika cenzure in preganjanja boleče resnice.
MEFISTO
Bom rekel na način Karla Erjavca: boli me džoko za Asangea!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.