Kaj se lahko naučimo iz notranjepolitičnega dogajanja iztekajočega se leta

POSLUŠAJ ČLANEK
V dnevih pred slovesom Starega leta in nastopom Novega, je že klasika, da mediji pripravljajo pregled najpomembnejših dogodkov v državi v iztekajočem se letu in njihov vpliv na dogodke v prihodnjem. Še posebej, če je to prihodnje leto volilno, kot je to sedaj pri nas v Sloveniji.

Pomen notranjepolitičnih dogodkov na gibanja političnih razmer v prihodnosti je težko komentirati, ker je vedno posredi toliko nepredvidljivih spremenljivk. Ko pa so vmes še volitve in ko vzamemo v zakup spomin zlate ribice, ki ga ima povprečen Slovenec, je to še težje.

Dober začetni korak, ko razmišljamo o tem je, da ločimo zrnje od plev. Torej, notranje politično pomembnih dogodkov je bilo veliko, naštejmo jih na hitro po spominu: določitev meje med Slovenijo in Hrvaško, ekološka katastrofa v Kemisu na Vrhniki, sprava v slovenskem narodu, saga o investiciji Magne, nadaljevanje epopeje o prodaji/neprodaji NLB, odločanje za/proti gradnji II. tira, volitve predsednika RS, pojav novega političnega fenomena Šarec, spopad o spremembi Ustave na tnalu dobrobiti javnega šolstva in nazadnje spopad za sirskega azilanta Šamija.
Povprečni državljani mnogo bolj nezainteresirano gledajo na slovensko politično dogajanje kot ljudje, ki se s politiko ukvarjajo aktivno na dnevni bazi.

Ljudje za politiko niso tako zagreti kot se zdi po družabnih omrežjih


Kateri dogodki so morda res bili ključni, za katere pa se bo izkazalo, da so šli le bežno mimo nas? Tu je lahko morda prvi nauk, ki ga lahko potegnemo iz pregleda dogodkov v letu Gospodovem 2017: soočimo se s tem, da ljudje slovensko politiko dojemajo vedno bolj apatično.

Povprečni državljani mnogo bolj nezainteresirano gledajo na slovensko politično dogajanje kot ljudje, ki se s politiko ukvarjajo aktivno na dnevni bazi. Drugi nauk bi bil, da se besne izmenjave mnenj na Twitterju o vsaki izmed zgoraj naštetih tem ne more preslikati na družbo kot celoto. Slovenci so številnim zgoraj navedenim temam sledili bežno, se vanje niso poglabljali ali pa so jih celo ignorirali.

Pomislimo z malo logike: politična kampanja bo potekala po določenih jasnih ideoloških ločnicah, s poudarkom na določeni močnejši temi volitev, ki se bo bolj izkristalizirala v dveh, treh mesecih, morda v zadnjem mesecu pred junijem.

Poglejmo kot primer: trenutno je migrantska kriza v ozadju in se verjetno junija naslednjega leta primera Šami ne bo spomnil nihče več. G. Šarec je takisto trenutno lahko politični fenomen, vprašanje pa če bo to zdržal do volitev, saj lahko potencialno politično gibanje – kot je to pokazal polom ge. Likovičeve na predsedniških volitvah – z eno napačno potezo zruši ves svoj volilni potencial.

Ekologija je lahko pomembna predvolilna tema, ampak primer Kemisa nam kaže, da se lahko hitro prikrade in nato kot kafra izgine iz dnevnopolitičnih tematik. II. tir je primer pomembne teme o ključni investiciji, o kateri je bilo ogromno govora in agitacije, a so jo državljani s svojo apatijo skorajda bojkotirali na voliščih.

To so resnično pomembne teme


Po drugi strani pa se zdi, da teme kot so šolstvo, NLB ter določitev slovensko-hrvaške meje nosijo mnogo večji pomen za razvoj dogodkov v prihajajočem volilnem letu. Navsezadnje je to logično tudi terminsko: koraki za implementacijo slovensko-hrvaške arbitraže o meji se bodo tudi preko pritiskov iz tujine na takšen ali drugačen način začeli odvijati. Pogajanja z Evropsko Komisijo o prodaji NLB se bodo odvila tako ali drugače in odločitev bo sprejeta. Pa tudi iskanje zakonskega okvira za ureditev financiranja šolstva v Sloveniji ima v sebi tisti tematski predvolilni naboj, ki se dotika vprašanja davkov, odnosa do privatne pobude, lastnine, itd.

Zdi se, da tega tudi t.i. »black swan event« - presenetljiv dogodek, ki se zdi opazovalcem skoraj neverjeten, ima pa velik vpliv na življenje opazovalcev – zaradi tematske prezasičenosti političnega prostora tega ne more spremeniti.

Kaj nas lahko preseneti?


Ob tem ločevanju zrnja od plev pa ne smemo pozabiti na še »skrito« tretje vprašanje: kateri je notranjepolitični dogodek, na katerega so vsi pozabili, ima pa potencial v ozadju, da bi lahko na tiho močno vplival na notranjepolitično dinamiko?

Mislim, da sem mirne duše uvrstimo starega novega predsednika RS Boruta Pahorja. G. Pahor s svojo svojstveno držo in z nastopom svojega drugega in hkrati zadnjega mandata, tako najverjetneje že drži kakšnega asa v rokavu, s katerim nas bo presenetil.

Ne histerizirjamo politike


Torej: Nauk analize pomena notranjepolitičnega dogajanja za prihodnost je v tem, da bo dogodke najbolj optimalno zaznal in izkoristil tisti politični akter, ki bo jasno vedel kam pes taco moli glede javnega razpoloženja in bo to znal izkoristiti sebi v prid.

Če bi to povzeli v enem stavku ali besedi: prenehajmo s histerizacijo politike. To je lahko nauk predvsem za desni pol: ni rešitev v histerični razpravi in iskanju zarot v vsakem dnevnem dogodku, v vsaki medijski aferi ali bolje rečeno aferici. Prav tako ni rešitev v dolgih člankih, namenjenih analizi novih in starih pomladnih koalicij.

Politik naj se vede predvsem kot politik in ne kot politični analitik. Pravi politik naj strateško premisli, kako na volitvah doseči dober rezultat, naj svoje sporočilo jasno poda, ga zagovarja in argumentirano ter pogumno zastopa. Analize o porazih in zmagah pa naj prepusti drugim.

Kdo pa so takšni politiki za volilno leto 2018 - ta razmislek prepuščam vsakemu izmed vas.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike