Kaj se lahko naučimo iz notranjepolitičnega dogajanja iztekajočega se leta

Rajko Podgoršek
4

    V dnevih pred slovesom Starega leta in nastopom Novega, je že klasika, da mediji pripravljajo pregled najpomembnejših dogodkov v državi v iztekajočem se letu in njihov vpliv na dogodke v prihodnjem. Še posebej, če je to prihodnje leto volilno, kot je to sedaj pri nas v Sloveniji.

    Pomen notranjepolitičnih dogodkov na gibanja političnih razmer v prihodnosti je težko komentirati, ker je vedno posredi toliko nepredvidljivih spremenljivk. Ko pa so vmes še volitve in ko vzamemo v zakup spomin zlate ribice, ki ga ima povprečen Slovenec, je to še težje.

    Dober začetni korak, ko razmišljamo o tem je, da ločimo zrnje od plev. Torej, notranje politično pomembnih dogodkov je bilo veliko, naštejmo jih na hitro po spominu: določitev meje med Slovenijo in Hrvaško, ekološka katastrofa v Kemisu na Vrhniki, sprava v slovenskem narodu, saga o investiciji Magne, nadaljevanje epopeje o prodaji/neprodaji NLB, odločanje za/proti gradnji II. tira, volitve predsednika RS, pojav novega političnega fenomena Šarec, spopad o spremembi Ustave na tnalu dobrobiti javnega šolstva in nazadnje spopad za sirskega azilanta Šamija.

    Povprečni državljani mnogo bolj nezainteresirano gledajo na slovensko politično dogajanje kot ljudje, ki se s politiko ukvarjajo aktivno na dnevni bazi.

    Ljudje za politiko niso tako zagreti kot se zdi po družabnih omrežjih

    Kateri dogodki so morda res bili ključni, za katere pa se bo izkazalo, da so šli le bežno mimo nas? Tu je lahko morda prvi nauk, ki ga lahko potegnemo iz pregleda dogodkov v letu Gospodovem 2017: soočimo se s tem, da ljudje slovensko politiko dojemajo vedno bolj apatično.

    Povprečni državljani mnogo bolj nezainteresirano gledajo na slovensko politično dogajanje kot ljudje, ki se s politiko ukvarjajo aktivno na dnevni bazi. Drugi nauk bi bil, da se besne izmenjave mnenj na Twitterju o vsaki izmed zgoraj naštetih tem ne more preslikati na družbo kot celoto. Slovenci so številnim zgoraj navedenim temam sledili bežno, se vanje niso poglabljali ali pa so jih celo ignorirali.

    Pomislimo z malo logike: politična kampanja bo potekala po določenih jasnih ideoloških ločnicah, s poudarkom na določeni močnejši temi volitev, ki se bo bolj izkristalizirala v dveh, treh mesecih, morda v zadnjem mesecu pred junijem.

    Poglejmo kot primer: trenutno je migrantska kriza v ozadju in se verjetno junija naslednjega leta primera Šami ne bo spomnil nihče več. G. Šarec je takisto trenutno lahko politični fenomen, vprašanje pa če bo to zdržal do volitev, saj lahko potencialno politično gibanje – kot je to pokazal polom ge. Likovičeve na predsedniških volitvah – z eno napačno potezo zruši ves svoj volilni potencial.

    Ekologija je lahko pomembna predvolilna tema, ampak primer Kemisa nam kaže, da se lahko hitro prikrade in nato kot kafra izgine iz dnevnopolitičnih tematik. II. tir je primer pomembne teme o ključni investiciji, o kateri je bilo ogromno govora in agitacije, a so jo državljani s svojo apatijo skorajda bojkotirali na voliščih.

    To so resnično pomembne teme

    Po drugi strani pa se zdi, da teme kot so šolstvo, NLB ter določitev slovensko-hrvaške meje nosijo mnogo večji pomen za razvoj dogodkov v prihajajočem volilnem letu. Navsezadnje je to logično tudi terminsko: koraki za implementacijo slovensko-hrvaške arbitraže o meji se bodo tudi preko pritiskov iz tujine na takšen ali drugačen način začeli odvijati. Pogajanja z Evropsko Komisijo o prodaji NLB se bodo odvila tako ali drugače in odločitev bo sprejeta. Pa tudi iskanje zakonskega okvira za ureditev financiranja šolstva v Sloveniji ima v sebi tisti tematski predvolilni naboj, ki se dotika vprašanja davkov, odnosa do privatne pobude, lastnine, itd.

    Zdi se, da tega tudi t.i. »black swan event« – presenetljiv dogodek, ki se zdi opazovalcem skoraj neverjeten, ima pa velik vpliv na življenje opazovalcev – zaradi tematske prezasičenosti političnega prostora tega ne more spremeniti.

    Kaj nas lahko preseneti?

    Ob tem ločevanju zrnja od plev pa ne smemo pozabiti na še »skrito« tretje vprašanje: kateri je notranjepolitični dogodek, na katerega so vsi pozabili, ima pa potencial v ozadju, da bi lahko na tiho močno vplival na notranjepolitično dinamiko?

    Mislim, da sem mirne duše uvrstimo starega novega predsednika RS Boruta Pahorja. G. Pahor s svojo svojstveno držo in z nastopom svojega drugega in hkrati zadnjega mandata, tako najverjetneje že drži kakšnega asa v rokavu, s katerim nas bo presenetil.

    Ne histerizirjamo politike

    Torej: Nauk analize pomena notranjepolitičnega dogajanja za prihodnost je v tem, da bo dogodke najbolj optimalno zaznal in izkoristil tisti politični akter, ki bo jasno vedel kam pes taco moli glede javnega razpoloženja in bo to znal izkoristiti sebi v prid.

    Če bi to povzeli v enem stavku ali besedi: prenehajmo s histerizacijo politike. To je lahko nauk predvsem za desni pol: ni rešitev v histerični razpravi in iskanju zarot v vsakem dnevnem dogodku, v vsaki medijski aferi ali bolje rečeno aferici. Prav tako ni rešitev v dolgih člankih, namenjenih analizi novih in starih pomladnih koalicij.

    Politik naj se vede predvsem kot politik in ne kot politični analitik. Pravi politik naj strateško premisli, kako na volitvah doseči dober rezultat, naj svoje sporočilo jasno poda, ga zagovarja in argumentirano ter pogumno zastopa. Analize o porazih in zmagah pa naj prepusti drugim.

    Kdo pa so takšni politiki za volilno leto 2018 – ta razmislek prepuščam vsakemu izmed vas.

    Print Friendly, PDF & Email

    KOMENTARJI: 4

    1. “Ob tem ločevanju zrnja od plev pa ne smemo pozabiti na še »skrito« tretje vprašanje: kateri je notranjepolitični dogodek, na katerega so vsi pozabili, ima pa potencial v ozadju, da bi lahko na tiho močno vplival na notranjepolitično dinamiko?”
      T o je gotvovo tudi slabo delovanje pravne države. Na primer:
      Bistveno je vprašanje, kako deluje sodstvo?
      Kako neetično dejanje postane častno?
      Kako lahko sodstvo neetično in problematično prevzemanje podjetij, ki je dejansko izčrpavanje in oškodovanje gospodarskih družb, s sodbo okliče za zakonito, etično in častno?
      Takšna sodba je mogoča, če zanemari in ne upošteva ne mnenja predsednika države, ne direktorica SDK, ne zakona, ne direktiv EU. Kaj pa je potem temelj sodb takšnih sodišč?
      Dejstva, ki so bila očitno prezrta, da pravna država ni reagirala in je tudi zato nastajala bančna luknja, so:
      “PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVZEMIH (ZPre-1A), ki jasno pove: »Večina držav EU prevzemniku zakonsko prepoveduje finančno pomoč družbe, ki jo prevzema. Prepovedano je, da prevzemnik zastavi vrednostne papirje, delnice, ciljne družbe za pridobitev denarja ali posojila (kredita) s strani finančnih institucij (bank). S to rešitvijo naj se onemogoči izčrpavanje ciljne družbe. S predlagano spremembo pa da se želi zaščititi interese ciljne družbe, predvsem v smeri zaščite manjšinskih delničarjev in enakost njihove obravnave«. EU torej prepoveduje prevzemniku izčrpavanje in oškodovanje gospodarske družbe. Slovenska država ni sledila evropski direktivi o varovanju delničarjev in upnikov.
      in tudi:
      “Slovenska prevzemna zakonodaja je v pomembnih segmentih celo bolj restriktivna od primerljive v razvitih članicah EU (primer Nemčije). Že zakon o gospodarskih družbah iz leta 1993 denimo vsebuje “izrecno prepoved finančne asistence družbe prevzemniku“. Zakon o prevzemih iz julija 2006 pa prepoveduje zastavo delnic ciljne družbe kot poroštva pri najemu kreditov za prevzem. Zakon tudi eksplicitno zahteva, da mora prevzemnik ciljne družbe ob prevzemu položiti bančno garancijo banke iz EU v skupni vrednosti prevzema.”
      Filozof Karl Popper pravi, da mora biti v bivših “diktaturah” na prvem mestu vladavina prava, demokracija šele na drugem.
      Pošteni in neodvisni sodniki so namreč bolj vplivni kot politiki, ki so bili izvoljeni z množično podporo.
      Bistveno je vsekakor vprašanje, kako delujejo sodnik, sodstvo?
      Ali so kdaj sodniki za svoje sodbe odgovorni?
      Komu so odgovorni?
      Ali le za njih ni nobenega nadzora?

      Kako je lahko politika sprejela takšne zakone, da sodtvo lahko tako slabo deluje in nikomur ne odgovarja?
      Ali se pri tem ne spreneveda o svoji odgovornosti za stanje pravne države tudi vsa politika,tudi vodstva oz. politične stranke ter strokovna in laična javnost?
      Ali je to pravično in prav?

      http://www.casnik.si/index.php/2017/12/31/kako-neeticno-dejanje-postane-castno/comment-page-1/#comment-171008

    2. 25 let smo Slovenci že v samostojni državi RS in v demokraciji. Pravosodje ni in ne odigra svoje vloge v graditvi pravične družbe in ima upravičeno zelo nizko oceno.
      Slovenci smo v zadnjih sedemdesetih letih očitno izgubili že večino občutka za čast in spodobnost. Zato “naša hiša” ostaja razdeljena, narod pa obsojen na večno slepoto, ki rojeva zgolj sovraštvo, jezo in gnus«, nedavno berem. Primerov, ki kažejo izgubo občutka za etiko, čast, spodobnost in odgovornost, je veliko, tudi v pravosodju.
      Redki so pravniki oz. odvetniki, ki apelirajo »Sodstvo je zrelo za remont«, kot je podano v tem članku: http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/57d94468c5777/sodstvo-je-zrelo-za-remont
      Umestno je vprašanje, kako lahko tisti, ki za svoje odločitve ne odgovarjajo, odločajo o odgovornosti drugih ljudi?
      V našem sodnem sistemu so profesionalni sodniki s trajnim mandatom. Sodijo pa tudi sodniki porotniki, ki imajo petletni in obnovljivi mandat ter enake pristojnosti odločanja kot predsednik senata. Ta dejstva se v praksi močno zanemarja. To zanemarjata politika in zainteresirana javnost.
      Splošno pravilo, ki pa še danes velja v zakonu, je, da se za kazniva dejanja s predpisano kaznijo 15 let zapora ali strožjo sodi v senatu petih sodnikov, torej dveh, za katera je to poklic, in treh sodnikov porotnikov. Za lažja kazniva dejanja pa v senatu treh sodnikov, torej enega poklicnega in dveh laičnih sodnikov porotnikov. Sodniki porotniki torej lahko preglasujejo poklicne sodniki, kar je izredna pristojnost, moč in odgovornost. Potencial in zamenljivost sodnikov porotnikov torej obstaja, a v praksi očitno ne deluje, se ga ne uporablja. Ali se to zakonsko pravilo redno uporablja? Kako je bilo pri sojenju Milku Noviču? Kdo so bili sodniki porotniki? Kako so glasovali? So sodniki porotniki le kimavci in figov list sodnega senata, se skorja nihče ne vpraša. Nezaslišano je, da nobena politika, tudi desna ne, tega potenciala sodnikov porotnikov ne zazna in zakonsko ne dopolni vloge sodnikov porotnikov in način njihovega izbora, kjer se prične problem kvalitete sodnikov porotnikov. Kako izbor poteka je razvidno iz tega zapisnika ribniškega občinskega sveta, kjer ima SDS največ svetnikov, kadrovsko komisijo vodi Jože Tanko, SDS, poslanec DZ RS, župan pa je Jože levstek, tudi SDS. Kot je zapisniku vidno, je občina predlagala v imenovanje tri kandidate, vsi trije smo bilo imenovani za sodnike porotnike, vsi trije smo desne politične opredelitve.
      http://www.ribnica.si/wp-content/uploads/2015/12/1-2-zapisnik-1-dopisne-seje-os-9-12-10-12-20151.pdf
      Predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan govori o sodnikih oziroma o sodnikih porotnikih, in sicer v prispevku Vloga sodnika porotnika se zmanjšuje, ne pa tudi pomen (Siol.net, 21. avgusta 2016). V njem navede resne pomanjkljivosti in pove osebno mnenje, da je sistem porotnikov nekoliko preživet. Vlada pa ima drugačno mnenje. V odgovoru vlade v zvezi z odstopi s položaja sodnikov porotnikov, gre za primer odstopa porotnika Franca Mihiča, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela na 124. redni seji dne 2. marca 2017, je navedeno: »Veljavna zakonodaja sodnikom porotnikom daje velik pomen in težo, saj enakopravno s predsednikom senata odločajo tako o dejanskih kot tudi o pravnih vprašanjih.« Moje izkušnje kot sodnika porotnika so podobne kot jih navaja predsednik sodišča Marjan Pogačnik. Zato sem odstopil, ko sem ugotovil, da nisem bil zadosti podučen o pristojnostih in načinu dela sodnikov porotnikov ter ne morem več opravljati te odgovorne funkcije sodnika porotnika na način in v razmerah, kot sem jih doživel na okrožnem sodišču v Ljubljani na obravnavah.
      O tem več v članku: http://www.ribnica.si/wp-content/uploads/2015/12/1-2-zapisnik-1-dopisne-seje-os-9-12-10-12-20151.pdf

      Sodnike porotnike na okrožnih sodiščih imenuje predsednik višjega sodišča na območju okrožnega sodišča na predlog občine ali interesne organizacije, ki so kot društva ali združenja registrirana in delujejo na območju okrožnega sodišča. Mandat sodnikov porotnikov traja pet let. Trenutni mandat se izteče januarja 2021.
      Dokler bo sodstvo delovalo s sodniki porotniki, ki imajo enake pristojnosti kot predsednik senata, je nujno treba zaostriti oziroma natančneje opredeliti pogoje za kandidate sodnike porotnike ter način imenovanja oziroma način njihove izvolitve in ponovne izvolitve na volitvah. To vendar terjata njihova velika pristojnost in temu ustrezna odgovornost. Sicer bodo sodniki porotniki pogosto odveč, farsa sodstva, figov list sodnega senata.
      Državljani pričakujejo dvig kakovosti dela sodstva, tožilstva in policije, saj ti delujejo v imenu ljudstva in za račun ljudstva. Kdo vse to vidi in nič ne ukrene? Politiki, politične stranke, vlada!
      https://www.dnevnik.si/1042770060/mnenja/odprta-stran/sodniki-so-pomembnejsi-kot-politiki-sodniki-porotniki-tudi

      Ne nazadnje so na vrsti volivci, če nočejo biti še naprej ovce, ki pa žal na volitvah nimajo prave izbire, saj jim ravno politika odreka pravico do osebne izbire poslanca, ker ne dopusti spremembe volilnega sistema, v prid volivcev, ki imajo pravico do osebne odgovornosti poslancev.

    3. Franc Mihič, to so res pereči problemi, ki jih kot posamezniki težko rešujemo. Toda dokljer ne bodo rešeni, sodstvo ne bo imelo ugleda. Vsak državljan mora odgovarjati za svoja dejanja. Mislim da so vsi POKLICI podvrženi odgovornemu delu. Ali mogoče ustava daje pravico, sodnikom (porotnikom in poklicnim), da sodijo mimo dokazov? Ali je to skladno z Evropsko zakonodajo?

    4. Gospod Mihič, sodstvo je tako, kakršni so sodniki. Sodniki so takšni, kakršno je ljudstvo. Zakaj bi bili drugačni? Isto velja za umetnike, učitelje, duhovnike, politike….
      Parlament je odgovoren za sodstvo. Če kdo hoče drugačno sodstvo naj zbere 46 glasov poslancev in spremeni zakone. A prej mora zmagati na volitvah.
      Razmišljanje g. Mihiča oziroma njegov komentar, je zgrešil bistvo prispevka. Kaj ima opraviti M. Novič z razmišljanjem avtorja prispevka.?

    Komentiraj