Kaj se je na maturantskih plesih v petnajstih letih spremenilo: nekoč so se ljudje veliko bolj zabavali

V včerajšnjem prispevku smo spoznavali na kakšen način šole v Ljubljani, Celju in Mariboru pristopajo k organizaciji maturantskih plesov in ugotavljali, da  boste na tem svečanem dogodku v Ljubljani plesali približno dvakrat dražje kot v Celju. 

Tokrat pa smo se obrnili na udeležence, tiste, katerim je maturantski ples namenjen in one, ki s svojim petjem in igranjem skrbijo, da se imajo zbrani lepo in prijetno.

Maturanti so za nas strnili vtise, pevka Patricija pa nam je zaupala, kaj se je v petnajstih letih na plesih spreminjalo in kaj ostaja enako.

Maturanti o maturancu: lepo, ampak (pre)drago

In kako doživljajo maturantski ples tisti, katerim je le-ta prvotno namenjen?

O pričakovanjih in izkušnjah smo povprašali dve lanskoletni maturantki ter enega, ki bo maturantski ples dočakal v kratkem.

"Glavni smisel plesa vidim v tem, da uživam, se zabavam s prijatelji in zaplešem z mamo ter se dobro najem," pravi Tilen, letošnji maturant na eni zmed ljubljanskih gimnazij, ki je doslej že bil na dveh maturantskih plesih - na sestrinem pred leti ter lansko leto kot soplesalec.

"Naša šola ima že kar nekaj let tradicijo, da vso organizacijo prepusti plesni šoli, ki potem dalje ureja prizorišče, hrano, glasbo itd. Po eni strani je to dobro, saj se nam ni potrebno ubadati z milijon podrobnostmi, ki bi bile vsaj dober mesec pred maturo kar nezaželene. Obenem pa je slabost tega, da nimamo nobenega pravega glasu o čemerkoli. Edino kar so nas vprašali je bilo ali bi doplačali še 5€, kar bi pokrilo celotne stroške pijače," je povedal o organizaciji ter še dodal, da gre za precejšen strošek, saj bo samo cena kart zanj in za starša znašala 150 evrov, potrebno pa je bilo plačati tudi plesni tečaj in kupiti obleko.

"Maturantski ples je definitivno lepo doživetje. Po štirih letih srednje šole vendarle zaključuješ neko obdobje v svojem življenju in preden se podaš novim izzivom naproti se je lepo za en večer ustaviti, se poveseliti s prijatelji in družino ter preprosto uživati," je mnenja Tajda, lanskoletna maturantka.

"Ampak … ko pomisliš na to, koliko denarja je šlo za ta večer, so spomini nekoliko drugačni."  Doda, da je za plesne vaje morala odšteti 45 evrov, za vstopnice pa 50 evrov po osebi.

"Že res, da bi bilo precej bolj zahtevno, če bi šola in dijaki ples organizirali sami. Potrebovali bi več časa, več ljudi bi morali biti aktivno vključenih v pripravo. Vendar bi verjetno za isto ceno po končanih plesnih vajah dejansko znali zaplesati tudi kakšen nov ples. Najbrž bi zmogli najti ponudnika kvalitetne hrane in prav prisrčno okrasiti dvorano. Verjetno ne bi bil program nič manj zanimiv,  obenem pa bi se nam morda zgodil kakšen spodrsljaj več," meni.

"Vendar vse skupaj ne bi bilo prav nič manj slovesno in dogodka se ne bi nič manj spominjali. Morda bi se ga še celo bolj, saj bi bil v tem primeru maturantski ples zares naš dogodek in ne dogodek za dvajset srednjih šol, v katerega smo en večer vključeni tudi mi."

"Maturantski ples mi je bil kot celota všeč. Izbrali so dobre voditelje, ki so nas zabavali," je o svoji izkušnji povedala Lucija, prav tako lanskoletna maturantka ene izmed ljubljanskih gimnazij.

"Cene vstopnic in plesnih vaj se mi zdijo pretirano drage, saj za 50 evrov, kot stane večerja, lahko dobimo veliko več, kot pa smo dobili tam. Cena obleke in ostalih stvari pa se mi zdi normalna," pravi ter doda, da je imela srečo - svojo obleko je namreč dobila s popustom za 17 evrov, 30 evrov je šlo za frizerja, dodatnih 45 evrov pa še za čevlje in 20 za nakit.

Nad organizacijo plesa, ki se je odvijal na Gospodarskem razstavišču, ni bila preveč navdušena: "Organizacija se mi je zdela slaba, saj so nenehno spreminjali in dodajali razne nepotrebne stvari. Glede informacij nismo bili čisto na tekočem in smo morali pošiljati dodatne maile. Vsak razred je imel dva predstavnika, ki sta hodila na sestanke in pobirala podatke in predloge. Ostali dijaki smo sodelovali s predlogi, ki pa jih velikokrat niso upoštevali."

Pogled z odra: glasba se prilagodi publiki, ljudje plešejo manj in odhajajo prej domov kot so včasih

Kakšen je pogled na maturantske plese od nekoga, ki dogajanje opazuje z odra, smo spregovorili s Patricijo, pevko ansambla Oliver Twist, ki so na maturantskih plesih igrali kar petnajst let.

Za zabavo so skrbeli na maturantskih plesih različnih šol, od gimnazij do poklicnih srednjih šol, večinoma v Celju, Mariboru ter v Slovenj Gradcu.

Njihov ansambel je imel za ta dogodek  pripravljene veliko raznovrstne glasbe - od popa, rocka, od slovenske in hrvaške do tuje glasbe, od zimzelenih melodij do trenutnih popularnih hitov.

Pravi, da se izbira glasbenega repertoarja razlikuje glede na to, ali so na plesu gimnazijci ali dijaki poklicnih šol. Dijaki sami sicer glasbe niso izbirali, vendar se je že na začetku večera pokazalo, kakšne zvrsti glasbe občinstvu bolj ugajajo. Pravi, da so dijaki na poklicnih šolah bolj navdušeni nad komercialno glasbo ter lahko plesno glasbo kot so polke in valčki.

Pevka ugotavlja, da se sicer glasbene zvrsti, primerne in uporabne za ta dogodek, skozi čas niso bistveno spreminjale, prav tako se ni spreminjal način oblačenja - tako pred leti kot sedaj se gosti potrudijo in se uredijo slovesnemu dogodku primerno. Ugotavlja, da se je najbolj spremenilo vedenje udeležencev.

Ljudje so se zdeli pred petnajstimi leti veliko bolj veseli in sproščeni, dvorane so norele, veliko bolj se je plesalo, se spominja Patricija. Potem je prišla finančna kriza, pa tudi kazni za vožnjo pod vplivom alkohola so se poostrile, kar se je poznalo tudi pri gostih. Pravi, da danes ljudje vsaj na takšnem dogodku ne pijejo več toliko, po eni strani zato, ker se je potrebno odpeljati domov, pa tudi pijača na plesu ni ravno poceni.

Pravi, da se ljudje dandanes na videz težje sprostijo. Spominja se, kako so včasih igrali in se je plesalo do jutranjih ur, zadnjih nekaj let pa so prvi gosti začeli odhajati že okoli enih zjutraj.

Visoke cene in manj sredstev se poznajo tudi pri povabljenih, pravi. Povpraševanje za vstopnice za ples je bilo nekdaj večje, kot je bilo prostih mest v dvorani, kar pa se danes ne dogaja pogosto.

Včasih so dijaki povabili tudi širše sorodstvo, stare mame in tete, danes pa jih večina povabi najožji družinski krog - starše ter brate in sestre.

[su_note note_color="#a7c6ff"]Preberite še: Maturantski plesi v Sloveniji: V Ljubljani tudi dvakrat dražje kot v Celju

[/su_note]