Kaj se je dogajalo v Jeruzalemu in Gazi in kako Izrael opravičuje smrtne žrtve med Palestinci

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images

Medtem ko so v Jeruzalemu slovesno prerezali trak na novi ameriški ambasadi, so v manj kot 100 kilometrov oddaljeni Gazi izbruhnili krvavi spopadi, v katerih je umrlo 52 Palestincev, 2.200 protestnikov pa je ranjenih.

Islamistično gibanje Hamas, ki vlada v Gazi, že šest tednov ob meji z Izraelom organizira proteste in demonstracije "Velikega pohoda vrnitve". Palestinske oblasti so Izrael obtožile izvajanja "groznega pokola" v Gazi.

Predstavnik palestinske vlade Yusuf al-Mahmoud je v izjavi za javnost pozval mednarodno javnost k takojšnji intervenciji, ki bo ustavila poboje v Gazi, ki jih izvaja okupatorska izraelska vojska.

Izraelska vojska navaja, da so začeli na protestnike streljati po tem, ko so ti poskušali nastaviti eksploziv na mejo, ki jo varuje ograja. S tem so poskušali Palestinci na več mestih vdreti na Izraelsko območje. Napetosti na meji so narasle, ko je na mejno ograjo pritisnilo 50 tisoč protestnikov, ki so sežigali avtomobilske gume, v ozadju pa so bili še drugi.

Izraelci so napadli tudi položaje Hamasa na severu Gaze. V izjavi za javnost je Izraelska vojska napovedala, da bo preprečila vsako teroristično aktivnost Hamasa.

Izraelci so namreč prepričani, da namerava Hamas med 250.000 nasilnimi protestniki poslati tudi oborožene teroriste na mejo z Gazo, ki bi vstopili v Izrael in tam izvedli pokol. Palestinci so številčno prihajali na mejo in poskušali priti na Izraelsko stran: "Vrnili se bomo in preprečili prenos ambasade iz Tel Aviva v Jeruzalem."

Izraelske oblasti so na prizorišču pred novo ameriško ambasado prijele 14 protestnikov.

Situacija v Jeruzalemu


Jeruzalem je razdeljen na zahodni Izraelski del in vzhodni Palestinski del. V zahodnem delu mesta se nahaja izraelska vlada in ta del mesta bi po vseh mirovnih sporazumih pripadel Izraelu. Drugače je na vzhodnem delu mesta, ki ga je Izrael zasedel v vojni z Arabci leta 1967, zasedbe pa mednarodna javnost ne odobrava.

V vzhodnem delu se nahajajo judovski, muslimanski in krščanski sveti kraji, prebivalstvo je v večini palestinsko, število Izraelcev na tem območju pa se, z gradnjo novih judovskih naselji, veča. Z njimi se veča tudi število konfliktov. Trump se je odločil preseliti ameriško ambasado prav na to krhko območje.

Palestinci niso edini nasprotniki selitve ambasade


Trump je decembra lani naznanil, da bo poslopje ameriške ambasade v Izraelu iz Tel Aviva preselil v Jeruzalem. Odločitev, ki je povzročila vznemirjenje in nasprotovanje v mednarodnih krogih, je danes ugledala luč sveta. Trumpova hči Ivanka in njen mož Jared Kushner sta v družbi ameriškega veleposlanika Davida Friedmana, ameriškega finančnega ministra Steva Mnuchina in izraelskega premiera Netanjahuja prerezala trak pred poslopjem nove ameriške ambasade.

Netanjahu se je v svojem govoru zahvalil predsedniku Trumpu za ta velik korak in dejal, da je "to velik dan za Jeruzalem in Izrael. Dan, ki bo vtisnjen v naš nacionalni spomin za generacije. Jeruzalem je večna in nedeljiva prestolnica Izraela". Za odprtje ambasade so Američani izbrali 14. maj, ko Izraelci praznujejo 70. obletnico ustanovitve svoje države.

Da je dejanje Trumpa škodljivo, meni Izraelec Leor J., svetovalec v izraelskem parlamentu. "Razmere v mestu so že tako napete. Kje je potem smisel vsega tega? Imam jaz od tega kakšne koristi?" Na otvoritev nove ambasade so bili vabljeni tudi vsi drugi veleposlaniki v Izraelu, a so dogodek v večini bojkotirali.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike