Kaj se gre Alenka Bratušek in kdo se je boji?
V slovenski politični krajini je zgodba Alenke Bratušek v bistvu zanimiv fenomen.
Anonimna uradnica, ki se je v politiki znotraj državne uprave začela »vzpenjati« pod mentorstvom enega večjih pomladnih politikov, dr. Andreja Bajuka, političarka, ki je v politiko »vstopila« pod plaščem nove velike levičarske stranke Zorana Jankoviča, voditeljica, ki je v revolucionarnem letu 2012 bila voljna »prevzeti« odgovornost in se kot prva ženska postaviti na čelo vlade, političarka, ki se je kot slovenska kandidatka za Evropsko Komisijo »povzpela« na vrh, politična poraženka, ki ji je padec v Sloveniji »zakrivila« ta ista Evropska komisija, trmasta borka, ki se je »politično pozicionirala« z ustanovitvijo svoje lastne stranke ter političarka, ki
Poševni teksti so znamenje sarkazma, toda Alenki Bratušek, je resnici na ljubo, potrebno nekaj priznati. Njeno politično preživetje je v Janša-Kučan duopolu slovenske politike zaenkrat pravi mali čudež. Gospa ima dovolj trme ter samozavesti, da krmari, brca in grize in si je s točno 38.293 ter nato z 45.492 glasovi prislužila politični obstoj. Toda, bo to dovolj?
Nekaj nedvomno drži: Alenka Bratušek ve nekaj, česar ni vedel ne Miro Cerar in česar se trenutno verjetno še ne zaveda predsednik Vlade RS Marjan Šarec. Zavedala se je, da je na položaj prišla zaradi usmiljenja drugih, ki bi ji to drugače lahko preprečili. In zavedala se je, da bo v trenutku, ko te podpore ne bo, njene kariere v politiki konec.
Zato je morala nekaj ukreniti. Njen ukrep je bil, da se naredi relevantno. Postala je socialno-pravičniška borka za pravo stvar ter naprednost. Rešilne bilke so bile prozorno očitne, a ideološko učinkovite; šlo je za trojček: Cerkev (škof Štumpf, zasebne šole), partizani (Bandiera Rossa in Eviva il Communismo) ter socialna država (prva za upokojence).
Zaradi tega trojčka se Stranka Alenke Bratušek (SAB) ob zadnjih ideoloških spopadih zdi relevantna. A v resnici ni tako. Na njeno mesto je učinkovito stopil skrajno levi siamski dvojček Levice ter Socialnih demokratov. Na socialne tematike kot ranjen lev še vedno preži DeSuS, politična sredina pa je trdno v rokah Marjana Šarca.
Ob morebitnem preoblikovanju sredine se bo v bitko za liberalne glasove podala bodisi nova stranka bodisi mnogo bolj kulturna in zmerna ter zato nevarna SMC. Neopredeljenim volivcem ter tistim, ki se volitev ne udeležujejo, pa stranka SAB nima ponuditi ničesar posebnega. 15.000 preferenčnih glasov in sedmo skupno mesto za Angeliko Mlinar na evropskih volitvah je pravzaprav samo zamaskiralo ranljivost stranke in njene voditeljice. 45.000 glasov hitro lahko postane bistveno manj.
Postavlja se torej vprašanje: kdo se boji Alenke Bratušek? Mediji ji zaslombe ne nudijo, stranka pa je prav tako vedno bolj na muhi trde leve linije. Zdi se, da se Alenke Bratušek pravzaprav boji desnica! Desnica in desna sredina že v času komisarske kandidature nista zmogli izvesti njenega političnega ''knockouta''. V katerikoli zahodni državi bi politik po takšnem nastopu na zaslišanju v Evropskem parlamentu instantno končal s politično kariero. Ko se na prozoren način odprejo ideološke »cerkvene teme« slovenska desnica zopet stisne rep med noge. Politik z argumentiranim, odločnim in brezkompromisnim nastopom bi na soočenjih stranko SAB hitro vrgel iz vseh relevantnih kombinacij. Da o korupcijskih temah, ki se ponujajo kot gradivo, sploh ne govorimo.
Če slovenska desnica ne more poraziti šibke stranke, ki se, obremenjena s korupcijo, s 45.000 glasovi temelječimi na ideološkem dimu komajda še drži na robu DZ, bo še bistveno težje ponudila sestavo močne povolilne koalicije. Slovenska desnica mora nastopati odločno in se ne ustrašiti prvega tekmeca z levice, ki malo zabevska. Tekmecev se ni potrebno bati, temveč je potrebno ljudem pokazati, da si sposoben stati za tem, kar misliš, razkrinkati laži nasprotnikov ter se pozicionirati kot pravi vodja.
Strah pred SAB je namreč ravno to: iracionalen strah. Votel je, okrog ga pa nič ni.
Anonimna uradnica, ki se je v politiki znotraj državne uprave začela »vzpenjati« pod mentorstvom enega večjih pomladnih politikov, dr. Andreja Bajuka, političarka, ki je v politiko »vstopila« pod plaščem nove velike levičarske stranke Zorana Jankoviča, voditeljica, ki je v revolucionarnem letu 2012 bila voljna »prevzeti« odgovornost in se kot prva ženska postaviti na čelo vlade, političarka, ki se je kot slovenska kandidatka za Evropsko Komisijo »povzpela« na vrh, politična poraženka, ki ji je padec v Sloveniji »zakrivila« ta ista Evropska komisija, trmasta borka, ki se je »politično pozicionirala« z ustanovitvijo svoje lastne stranke ter političarka, ki
Poševni teksti so znamenje sarkazma, toda Alenki Bratušek, je resnici na ljubo, potrebno nekaj priznati. Njeno politično preživetje je v Janša-Kučan duopolu slovenske politike zaenkrat pravi mali čudež. Gospa ima dovolj trme ter samozavesti, da krmari, brca in grize in si je s točno 38.293 ter nato z 45.492 glasovi prislužila politični obstoj. Toda, bo to dovolj?
Nekaj nedvomno drži: Alenka Bratušek ve nekaj, česar ni vedel ne Miro Cerar in česar se trenutno verjetno še ne zaveda predsednik Vlade RS Marjan Šarec. Zavedala se je, da je na položaj prišla zaradi usmiljenja drugih, ki bi ji to drugače lahko preprečili. In zavedala se je, da bo v trenutku, ko te podpore ne bo, njene kariere v politiki konec.
Alenki Bratušek je, resnici na ljubo, potrebno nekaj priznati. Njeno politično preživetje je v Janša-Kučan duopolu slovenske politike zaenkrat pravi mali čudež.
Zato je morala nekaj ukreniti. Njen ukrep je bil, da se naredi relevantno. Postala je socialno-pravičniška borka za pravo stvar ter naprednost. Rešilne bilke so bile prozorno očitne, a ideološko učinkovite; šlo je za trojček: Cerkev (škof Štumpf, zasebne šole), partizani (Bandiera Rossa in Eviva il Communismo) ter socialna država (prva za upokojence).
Ampak kaj Alenka sploh lahko ponudi?!
Zaradi tega trojčka se Stranka Alenke Bratušek (SAB) ob zadnjih ideoloških spopadih zdi relevantna. A v resnici ni tako. Na njeno mesto je učinkovito stopil skrajno levi siamski dvojček Levice ter Socialnih demokratov. Na socialne tematike kot ranjen lev še vedno preži DeSuS, politična sredina pa je trdno v rokah Marjana Šarca.
Ob morebitnem preoblikovanju sredine se bo v bitko za liberalne glasove podala bodisi nova stranka bodisi mnogo bolj kulturna in zmerna ter zato nevarna SMC. Neopredeljenim volivcem ter tistim, ki se volitev ne udeležujejo, pa stranka SAB nima ponuditi ničesar posebnega. 15.000 preferenčnih glasov in sedmo skupno mesto za Angeliko Mlinar na evropskih volitvah je pravzaprav samo zamaskiralo ranljivost stranke in njene voditeljice. 45.000 glasov hitro lahko postane bistveno manj.
Zdi se, da se Alenke Bratušek pravzaprav boji desnica!
Postavlja se torej vprašanje: kdo se boji Alenke Bratušek? Mediji ji zaslombe ne nudijo, stranka pa je prav tako vedno bolj na muhi trde leve linije. Zdi se, da se Alenke Bratušek pravzaprav boji desnica! Desnica in desna sredina že v času komisarske kandidature nista zmogli izvesti njenega političnega ''knockouta''. V katerikoli zahodni državi bi politik po takšnem nastopu na zaslišanju v Evropskem parlamentu instantno končal s politično kariero. Ko se na prozoren način odprejo ideološke »cerkvene teme« slovenska desnica zopet stisne rep med noge. Politik z argumentiranim, odločnim in brezkompromisnim nastopom bi na soočenjih stranko SAB hitro vrgel iz vseh relevantnih kombinacij. Da o korupcijskih temah, ki se ponujajo kot gradivo, sploh ne govorimo.
Če slovenska desnica ne more poraziti šibke stranke, ki se, obremenjena s korupcijo, s 45.000 glasovi temelječimi na ideološkem dimu komajda še drži na robu DZ, bo še bistveno težje ponudila sestavo močne povolilne koalicije. Slovenska desnica mora nastopati odločno in se ne ustrašiti prvega tekmeca z levice, ki malo zabevska. Tekmecev se ni potrebno bati, temveč je potrebno ljudem pokazati, da si sposoben stati za tem, kar misliš, razkrinkati laži nasprotnikov ter se pozicionirati kot pravi vodja.
Strah pred SAB je namreč ravno to: iracionalen strah. Votel je, okrog ga pa nič ni.
Zadnje objave
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
5 komentarjev
MEFISTO
Očitno je bila Bratuškova njega dni precej bolj vplivna.
Čeprav so jo volivci dali na čevelj, je dosegla, da je bil njen nekompetenten poslanec imenovan za ministra, da je prišla v državni zbor njena prijateljica, ideološka fundamentalistka, in da je za svojo stranko dosegla tri ministrska mesta, ki jih zasedajo nesposobni udi njene stranke.
stane cankar
AB anonimna uradnica pri Bajuku je na ministrstvu pisala virmane to je inf. Iz dobro obveščenih krogov.Potem mu je pa polnoma zmešala glavo stari je bil čist zmešan.Potem se je začelo napredovanje do mag. ŠIVILJA OSTANE ŠIVILJA.
MEFISTO
Nič ne bo drugače, če Bratuškova s svojimi škodljivci zapusti vlado in koalicijo.
Na njeno mesto bo stopila Nova Slovenija-Krščanski socialisti.
helena_3
Se ne strinjam z ugotovitvijo, da slovenska desnica ob odpiranju ideoloških tem "stisne rep med noge". Veliko Slovenk in Slovencev žal razmišlja o tej temi podobno kot "naklada" Alenka Bratušek. Za noben argument niso dovzetni. Lahko jim stokrat naliješ "čistega vina", pa bodo še kar naprej trdili svoje in vztrajali v sovraštvu do vsega, kar vsaj malo spominja na vero in Cerkev.
Alenka to ve. Zato je začela kampanjo za tisti referendum o zasebnih šolah. Ki sploh niso samo katoliške. Trudi se, to ji je res treba priznati, da je ne bi "odpihnilo z vrha". Mislim, da ji ne bo uspelo. Strici je ne potrebujejo več.
APMMB2
Alenka Bratušek postaja nevarna. Politika ji je stopila v glavo in se ne zaveda, da je strokovno šibka in da se precenjuje.
Že kot predsednica vlade je zafurala bančništvo. Sedaj se ne zaveda, da se na infrastrukturo ne spozna, želi pa odločilno vplivati na velike projekte. Vs ebo zavozila. Zato jo je potrebno nemudoma odstaviti, prede bo naredila milijardno škodo, tao kot jo je naredia v bančništvu.
Je odgovorna za bančno polomijo. Je zafurala milijarde.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.