Kaj je s Povežimo Slovenijo po volitvah: molk glavnih akterjev sporoča, da prave vizije ni

POSLUŠAJ ČLANEK
Gibanje Povežimo Slovenijo je na preteklih državnozborskih volitvah zavzelo sredinsko, povezovalno držo. S tem je volivcem ponudilo opcijo, ki presega polarizacijo in globoko zakoreninjene delitve na leve in desne. Po napovedih vodilnih naj bi gibanje z vstopom v Državni zbor v slovensko državno politiko vneslo svež veter, ki bi pomenil pomemben korak k prepotrebni normalizaciji slovenskega političnega prostora.

A matematika se ni izšla, in kljub prepoznavnim in lokalno močnim kandidatom lista ni dosegla parlamentarnega praga. Usoda gibanja tako ostaja nejasna: se sodelujoče stranke razhajajo, ali bodo v prihodnosti še enotno nastopale na politični sceni?

Kakšna bo prihodnost SLS kot nosilke projekta, in v katero smer bo zavila stranka Konkretno, iz katere izhajata dva od najvidnejših predstavnikov PoS-a?

Večina analitikov se strinja, da sta volilnemu neuspehu botrovala medijska zapostavljenost in visoka volilna udeležba. A v javnosti so se pojavila namigovanja, da gre razloge iskati tudi v notranjih nesoglasjih. Predsednik SLS Marjan Podobnik je na povolilni tiskovni konferenci na vprašanje, kje je "zaškripalo", odgovoril: "Kot vodja volilnega štaba sem na osnovi številnih pobud in predlogov / ... / približno tri tedne pred volitvami predlagal (to stališče je štab sprejel skoraj soglasno), naj bo nosilec liste in kandidat za mandatarja g. Alojz Kovšca, in naj on tudi zastopa gibanje v večini soočenj."

Kjer je šlo za ozka strokovna vprašanja, naj bi se po njegovih besedah soočenj udeleževali tudi drugi, kot so dr. Ernest Petrič, Marko Balažic, dr. Tina Bregant, Polona Rifelj, in drugi. "Žal te pobude, da bi vodilno vlogo v osrednjem delu kampanje prevzel g. Kovšca, nismo uspeli uveljaviti," je zaključil. V tem oziru so nekateri mediji, med drugim Požareport, poročali, da naj bi nosilno vlogo namesto Kovšce prevzel Zdravko Počivalšek.

Pri Domovini smo od stranke Konkretno, katere predsednik in podpredsednik sta Počivalšek in Kovšca, že pred časom skušali pridobiti uradna stališča glede razlogov (pre)nizek volilni rezultat, a so bili za odgovore nedosegljivi. Da slovenske politike do nadaljnjega ne komentira, nam je sporočil tudi Sebastjan Jeretič, ki je nekaj časa veljal za enega ključnih strategov gibanja, kasneje pa se je, neuradno, od osnovnega projekta oddaljil.

Kot smo že pisali, pa tudi nekateri od uglednih poznavalcev slovenske politike za neuspeh PoSa vsaj delne zasluge pripisujejo Aleksandri Pivec, ki se gibanju kljub večkratnim vabilom ni želela pridružiti. V zadnjem času so v javnost prišle informacije o morebitnem združevanju njene Naše dežele z SLS.

Kaj bo s Slovensko ljudsko stranko?


Usoda stranke z najbogatejšo tradicijo je sicer še neznana, jasno pa je, da bo dobila novo vodstvo. Marjan Podobnik je namreč napovedal, da zato, ker mu stranke ni uspelo vrniti v parlament, na prihodnjem kongresu ne bo več kandidiral za predsednika. Kdo ga bo nasledil, sicer ostaja popolna neznanka (tudi v stranki te teme ne komentirajo), a če bi do omenjene združitve dejansko prišlo, lahko sklepamo, da bi se za predsedniški stolček bržkone potegovala prav Pivčeva.

Podobnik, kot je povedal na novinarski konferenci, želi čimprejšnji kongres, ki bi prinesel pomladitev vodstva (omenil je že mesec junij), zato združitev pred kongresom, ki bi Pivčevi omogočila kandidaturo, najverjetneje ne bo mogoča.

Znano pa je, da bodo na letošnjih lokalnih volitvah stranke nastopale samostojno, ne izključujejo pa medsebojnega povezovanja na lokalni ravni. Prav tako pa je SLS pripravljena na povezovanje s strankami izven PoS-a, kjer bo za to interes. Spomnimo, da je SLS še vedno najmočnejša slovenska stranka na lokalni ravni.

Počivalšek je sicer kmalu po minulem volilnem neuspehu napovedal, da bo njegova stranka skušala doseči dobre rezultat tako na prihajajočih lokalnih kot tudi predsedniških volitvah. Zagotovil je, da ima stranka dobre kandidate za "pestro politično jesen". Omenimo, da se za najverjetnejšega predsedniškega kandidata te stranke omenja Alojz Kovšca.

Kaj volilni neuspeh pomeni za SLS kot ljudsko opcijo in za Konkretno kot stranko, ki bi ob trenutnem monopolu Golobove svobode lahko predstavljala nosilko klasičnega liberalizma, je trenutno nemogoče oceniti. Ali se bo gibanje obdržalo in ali se bosta najbolj izpostavljeni stranki okrepili ter tako tvorili zdravo politično sredino, bo jasno šele po konkretnih analizah in spremembah med vodstvenimi kadri.

KOMENTAR: Rok Frelih
In vse tiho je bilo ...
Neuspeh Povežimo Slovenijo je zagotovo veliko razočaranje tistih, ki so si želeli nadaljevanja mandata uspešne desnosredinske koalicije in so se zavedali, da brez povratka glasov v parlament, ki so jih držale SLS, Čuševi Zeleni in ostale razdrobljene strančice, ne bo šlo. Nekaj je doprinesel manko medijske pozornosti in visoka volilna udeležba - s 40.612 glasovi bi se na volitvah pred štirimi leti lahko nadejali 5 poslanskih mest.  A slepiti bi se bilo, da številnih napak, ki so v veliki meri posledica nesoglasij med tako pisano druščino, niso v PoS storili sami. Za nazaj je lahko biti general, a jasno je, da se vidno utrujeni, da ne napišemo izrabljeni, Zdravko Počivalšek v finišu tekme ni obnesel. Slabo je bil uporabljen Kovšca, pa retorično spretna in agilna  Polona Rifelj in še kdo. Povolilni molk vodilnih si lahko razlagamo tudi kot zavedanje in priznavanje lastnih zgrešenih potez. A zdaj je kar je, in za akterje te druščine je napočil čas globokega premisleka. Dejstvo je, da desna sredina na oblast ne more, brez da nagovori vsaj del širokega bazena družbeno-politično manj angažiranih, zmerno liberalno usmerjenih volivcev. Te je svoj čas na to stran političnega prostora uspešno pripeljal Gregor Virant, po zatonu njegove stranke pa jih na levo vedno znova peljejo instant stranke za ene volitve. Ali je ta druščina upehanih političnih veteranov sposobna kakršnegakoli povratka, je prej odgovor ne kot ja. Tako za SLS kot Konkretno, ali pa kakšno novo formacijo pravih liberalcev, je vrnitev na sceno mogoč edino z novimi, svežimi, mladimi ljudmi in njihovo mladostniško energijo. Če jih nimajo, je za SLS morda bolje, da se integrira v kakšno sorodno stranko in tisti kadrovski in terenski potencial, ki ga še ima, denimo priključi Novi Sloveniji, da desnosredinska opcija iz volitev v volitve v prazno, pod parlamentarnim pragom ne bo izgubljala 20 ali 30 tisoč glasov. Kar se liberalcev tiče, pa je zgodba precej bolj zapletena. Morda je del njihove narave, a za prave liberalce v Sloveniji velja, da so v politiki plašna ptica - ko enkrat iz nje odletijo, se ne bodo kar tako prepričali vanjo vrniti. Četudi za mukotrpno ceno prenašanja socialističnih prijemov, ki jih pod parolo "centrističnih liberalcev" slovenskem narodu prodajajo Golob in podobni (p)tiči.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike