Kaj prva zaslišanja povedo o bodoči ministrski ekipi

Vir foto: http://dz-rsi.si

Danes so pred poslance državnega zbora stopili prvi ministrski kandidati nastajajoče Šarčeve vlade: pretendenta za notranje in zunanje zadeve, za javno upravo, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; za izobraževanje, znanost in šport in  kandidat za ministra brez resorja, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijsko politiko.

Izpostavljamo nekatere poudarke kandidatov iz današnjih predstavitev ter na kratko komentiramo, kakšen vtis dajejo javnosti. 

“Schengenska meja ni najbolje pokrita”

Minister za notranje zadeve želi postati Boštjan Poklukar (LMŠ), ki je  od leta 1991 zaposlen na Ministrstvu za obrambo kot pripadnik stalne sestave teritorialne obrambe; v vojaški karieri je dosegel čin višjega štabnega vodnika.

Če bo potrjen, se bo lotil nove Resolucije o strategiji nacionalne varnosti RS in ustvaril celovito migracijsko strategijo s temeljem na medresorskem sodelovanju. Na več ravneh je poudaril mednarodno sodelovanje, predvsem sodelovanje na ravni EU.

Poudaril je tudi, da morajo biti zunanje meje EU ustrezno varovane ter ob tem omenil novelo Zakona o tujcih, ki predvideva ukrepe v primeru neobvladljive rasti ilegalnih prehodov državne meje. Tehnične ovire tako ostajajo na južni meji dokler bo to potrebno, meja pa bo varovana “dosledno, v skladu s schengenskimi standardi”.

Ni šel mimo kadrovske problematike, ki jo je v kontekstu migracij in varovanja meje najbolj aktualna ravno pri policiji, kot tudi same opreme in razvoja policije, da bo lažje kos sodobnemu družbenemu razvoju.

Zaenkrat ocenjuje, da v nekaterih sektorjih schengenska meja ravno zaradi pomanjkanja kadra in tehnične policije ni najbolje pokrita.

Opozicijske poslance je predvsem zanimalo ukrepanje pri varovanju schengenske meje in pri težavah azilnega sistema, ki “poka po šivih”, a jih kandidat s svojimi splošnimi odgovori ni prepričal.

Zasuk od Rusije k evroatlantskim zaveznikom?

Za mesto ministra za zunanje zadeve kandidira nekdanji premier Miro Cerar (SMC), ki je v svojem zagovoru zagovarjal pravno pot kot edino pravo zaščito slovenskih interesov, kot je na primer pri arbitraži in terjatvah NLB do hrvaških podjetij.

Prav tako je poudaril, da je Slovenija aktivna zagovornica širitve Evropske unije in da bo še naprej pomagala državam, predvsem na Zahodnem Balkanu, na poti v evroatlantske integracije. Obenem se bo Cerar zavzemal za negovanje transatlantskega odnosa.

“Poseben pomen pripisujem sodelovanju Slovenije s stalnimi članicami varnostnega sveta,” je izjavil, “Torej ZDA, Francijo, Kitajsko, Združenim Kraljestvom in Rusijo.” Spomnil je tudi na dobre gospodarske in kulturne odnose z Rusijo, in se bo tudi v nadaljevanju zavzemal za vzdrževanje stikov z njo, hkrati pa, seveda, izpostavil spoštovanje mednarodnega prava in ozemeljske nedotakljivosti Ukrajine.

Glasovanje: 9 za, 0 proti.

Mladi naj ostanejo na kmetijah, potrebna je samooskrba

Kandidatka za ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Sandra Pivec (DeSUS), ki prihaja, kot pravi, iz vinarske in vinogradniške družine, v študiju pa se je osredotočila na agroživilstvo. Zaposlena je bila v Znanstveno raziskovalnem središču Bistra Ptuj, zadnji dve leti pa je bila državna sekretarka na Uradu za zamejce.

Pivčeva meni, da je treba spodbujati mlade, naj ostajajo na kmetijah in tako vzdržujejo model družinskega neintenzivnega trajnega trajnostno-naravnanega kmetijstva,

Poudarila je tudi pomen visoke kakovosti slovenske hrane ter pomembnost povečanja deleža samooskrbe v Sloveniji. Hkrati je opozorila na slovenski gozdni potencial, ki lahko omogoči nadaljnji razvoj podeželja in predelave lesa, pri kateri, kot pravi, v Sloveniji beležimo še precej nizko stopnjo.

Spoštovanje odločbe ustavnega sodišča ni opredeljeno kot prioriteta

Kandidat za ministra za izobraževanje, znanost in šport, profesor s FDV Jernej Pikalo (SD), je v svojem govoru poudaril, da se morajo v resorju izobraževanja spremembe odvijati postopoma, torej evolucijsko in ne revolucionarno.

Prav tako ta resor vidi kot ključni dejavnik stabilnosti v državi, ki pa mora biti zato avtonomen. Pomembnost resorja tudi po njegovem dviguje vprašanje, koga uspemo pritegniti v pedagoške poklice in kakšen je njihov potencialni profesionalni nadzor.

Spomnil se je tudi na prejemnike v izobraževalnem sistemu, učence in vprašanje NPZ-jev, ki je še vedno odprto, ter njemu smešno pisanje opravičil samemu sebi ob polnoletnosti.

Na vprašanje o spoštovanju odločbe ustavnega sodišča glede državnega financiranja javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah je odgovoril, da to v koalicijski pogodbi ni opredeljeno kot prioriteta, se je pa potrebno z vso skrbnostjo, kot priteče odločbi, okrog katere so po njegovih besedah družbena razlikovanja velika, lotiti njenega reševanja.

Potrebna je podpora malim in srednjim podjetjem

Kandidat za ministra, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo je Marko Bandelli, ki sebe opiše kot osebo, ki od 22 leta starosti “živi v duhu podjetništva”, ter kot človeka, ki “ni velik govornik, je pa velik operativec”. Morda je tudi zato na ekonomiji diplomiral šele s 45 leti, a je nato naredil še magisterij iz poslovnih ved.

V zadnjem mandatu je bil tudi župan Občine Komen.

Dediščino svoje predhodnice na ministrstvu, ki ga prevzema, opisuje kot izredno teoretično, medtem, ko sam “rad vidi problematiko na terenu”. Po njegovem mnenju je v Sloveniji še najbolj pomembna podpora malim in srednjim podjetjem.

Kot pomemben faktor, ki ga bo potrebno spremeniti, vidi tudi neosveščenost upravičencev, kje lahko vidijo in najdejo finančna sredstva, financiranje, ter omehčanje birokracije, povezane s projekti.

Ni prav, da so vsi odlični

Kandidat za ministra za javno upravo iz vrst LMŠ, nekdanji podjetnik Tugomir Kodelja, želi zgraditi javno upravo, ki bo “podpirala državljane in podpirala sodobno poslovno okolje.”

A obenem “ne smemo pričakovati, da bomo iz javne uprave delali gospodarsko družbo,” je dodal.

Kot prvo prioriteto, ki jo bo začel izvajati takoj, je izpostavil pogovore s sindikati, pri čemer se želi pogajati z vsemi hkrati.

“Če hočemo uskladiti plače, če želimo nagrajevati ljudi, je osnovna zadeva, da začnemo skrbeti za odnos razvoja kadrov, za njihove kompetence, za njihovo ocenjevanje. In da niso vsi, ker je plačni sistem tako narejen, odlični,” je enega bistvenih problemov ocenjevanja uspešnosti dela v javni upravi naslovil bodoči minister.

Zato bodo uvedli merila, ki bodo osnova za ocenjevanje zaposlenih. “Na tak način bodo v javni upravi lahko sledili kompetencam zaposlenih in jih prerazporejali na mesta, za katera so najbolj kompetentni,” je zatrdil.

Poraženci prve ter novinci iz druge in tretje lige

Prva zaslišanja (najverjetnejših) bodočih ministrov so pred poslance pripeljala dva stara in štiri nove obraze. S Cerarjem smo dobili poraženca prve politične lige, ki se je za las izognil izpadu, a se iz pepela s položajem ministra za zunanje zadeve dvignil najvišje kot je mogoče. Čeprav je njegova vlada v zunanjih odnosih Slovenijo popolnoma zavozila, je vendarle pričakovati, da bo barko vsaj malo okrenil bolj v kurz naravnih zaveznikov v EU in NATO.

Z Jernejem Pikalom se na ministrstvu za šolstvo utrjuje stara dogmatska socialistična linija, ki bedi nad ideološko pravovernostjo šolskega sistema in v kali zatira vsake poskuse njegove bogatitve s programi zasebne iniciative. Pikalo je slaba novica tudi za diskriminirane otroke iz zasebnih OŠ z javno veljavnim programom, saj bo nedvomno naredil vse za obvoz odločitve Ustavnega sodišča.

Glede preostalih kandidatov se kljub nekaterim smelim besedam ne da znebiti občutka, da gre za drugoligaše ali celo tretjeligaše kandidate, po sili razmer porinjene v prvo politično ligo. Kaj bo to pomenil in kateri bo splaval, če sploh kdo, bomo videli že kmalu. Pri tem se je po mnenju mnogih najbolj blamiral kandidat za ministra za javno upravo, ki po oceni poznavalcev o svojem resorju ne ve nič kaj več od povprečnega državljana. Ob njegovi predstavitvi naj bi zardevala celo opozicija.

11 komentarjev

  1. Boj za obstoj koalicije se je začel.
    Če bi Šarec predlagal majmuna iz živalskega vrta, bi ta tudi dobil vsaj 9 glasov. Polsalncem koalicije ni mar, kakšni so kandidati, stremijo le za to, da bi njihov poslanski mandat trajal čim dalj.
    Pa vzamimo v roke ekonomijo in ocenimo:
    Koliko stanejo koalicijski poslanci, glasovalni stroj, v mandatu?
    Koliko škode bodo naredili z izglasovajem neunosti?
    _________________________________________________________________
    Saldo?

  2. Torej prihaja vlada poražencev. Na volitvah so vsi izgubili. Cerar 2/3 glasov, Erjavec polovico, Bratuškova je dobila pičlih 3000 glasov, SD in njena mlajša sestra tam tam….Zdaj nam bodo pa veleumno pamet solili in nas zabavali 4 leta.
    Izgubila pa je seveda tudi opozicija, nesposobna pritegniti druge stranke k sodelovanju. Žalostno. A kot so že rekli latinci : Volenti non fit iniuriam.
    V strahu drug pred drugim smo v Slo. skenslali politično elito. Samo še na raznih portalih najdeš sem pa tja kakšnega, ki zna politično razmišljati, sicer na položajih nikjer nobenega intelektualca.

  3. V dani situaciji bi državljani še najbolj racionalno storili, če bi komplet Šarčevi ekipi plačali počitnice na Karibih (oz. po želji), pa da se vrnejo po 4 letih. Bi bilo ceneje za vse nas. No, Mihcu in Lukcu pa bi plačali izobraževanje v Venezueli. Ne bi jima škodilo, ker ima občutek, da imta velik deficit poznavanja socialistične realnosti.

Komentiraj