Kaj prinaša uvedba obveznega zdravstvenega prispevka v praksi? Medtem vse več kritik "populističnega ukrepa"

vir: gov.si + fotomontaža
Novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jo je vlada spisala praktično čez noč, ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, namesto tega pa predvideva obvezni prispevek. Kaj to v praksi pomeni? Na kakšen način bo posameznik plačeval prispevek? Kaj bo s tistimi, ki ga do sedaj niso plačevali? Kdaj bo zakon stopil v veljavo in kaj bo z napovedanimi zvišanji dopolnilnega zavarovanja?

Ukrep vlade je medtem deležen vse več kritik – tudi zaradi dodatnih proračunskih tveganj, ki jih prinaša. Kot se je izkazalo, je bila novela zakona vložena celo brez vednosti strateškega sveta za zdravstvo. "Frapirani smo nad preproščino ukrepanja," je kritičen podpredsednik sveta, Dorjan Marušič. 

Zamrznitev cen dopolnilnega zavarovanja in cena obveznega prispevka


Na včerajšnji seji je vlada sprejela pravno podlago za zamrznitev cene dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je dejal, da bo po 1. maju zgornja meja določena na 35,67 evra. To bo veljalo do sprejetja novega zakona, ko bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje "de facto ukinjeno".

Do povišanja mesečnih premij pri Generaliju, Vzajemni in Triglavu v vmesnem obdobju torej ne bo prišlo.

Višina na novo uvedenega pavšalnega zdravstvenega prispevka bo, kot je znano, 35 evrov. Na dileme okoli višine zneska je poslanka Gibanja Svoboda in predsednica parlamentarnega odbora za zdravstvo, Tamara Kozlovič, zatrdila: "Znesek je znan in je fiksiran."

Novela zakona naj bi stopila v veljavo 1. septembra. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje bi v tem primeru plačevali samo še do jeseni.

Kdor ni plačeval dopolnilnega zavarovanja, pri obveznem prispevku ne bo imel izbire


Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je do sedaj plačevalo 95 odstotkov državljanov. Preostalih pet odstotkov po novem ne bo imelo več izbire. Predsednik vlade Robert Golob je dejal, da "solidarna družba pomeni, da vsi prispevamo", zato se ne bodo ukvarjali s tistimi, ki so se do zdaj iz različnih razlogov temu izogibali. 

Golob je med drugim dejal tudi, da bodo ljudje zaradi vladnega ukrepanja privarčevali 120 evrov na leto: "Ker toliko bi sicer plačali več, če mi ne bi ukrepali in bi dovolili, da bi se napovedane podražitve začele izvajati." To je ponovil tudi minister za delo Luka Mesec.

Kot je na Twitterju opozoril kardiolog in član skupine zdravstvo.si, Samo Vesel, gre pri tem za zavajanje:

https://twitter.com/SVesel/status/1646579340329582612

Podobno tudi dr. Žiga Turk:


Na kakšen način se bo prispevek plačeval


Mesečnega plačevanja položnice, ki smo ga bili vajeni pri dopolnilnem zavarovanju, ne bo več. Zaposlenim bo prispevek plačeval delodajalec, in sicer z nakazilom na ZZZS. Za upokojence pa bo premijo plačeval Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz).

Vaša neto plača ali pokojnina bo torej nižja za 35 evrov. To se bo seveda v žepu poznalo samo tistim, ki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja do sedaj niso plačevali.

https://twitter.com/SVesel/status/1646584234251878410


Podpredsednik strateškega sveta: "Frapirani smo nad preproščino ukrepanja"


Strateški svet pod vodstvom Erika Breclja, ki pripravlja zdravstveno reformo, je včeraj razpravljal o tem, ali je njihov obstoj sploh smiseln. Novela zakona, ki odpravlja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je bila namreč vložena brez njihove vednosti. Kljub nezadovoljstvu z upoštevanjem njihovih predlogov so sklenili, da bodo delovali še naprej.

"Vsem, ki smo se trudili za preoblikovanje ali ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, gre na smeh. Frapirani smo nad preproščino ukrepanja," pravi po poročanju Dela podpredsednik strateškega sveta, Dorjan Marušič.

Oster je tudi profesor z ekonomske fakultete, Maks Tajnikar, ki pravi, da se vlada loteva zdravstvene reforme diletantsko. Kot je dejal za Delo, bomo zaradi dodatnega obremenjevanja proračuna "končali kot Grčija", ljudje, ki se na vladi ukvarjajo z zdravstvom, pa po njegovi oceni nimajo nobenega znanja. "Na mojem izpitu bi padli."

"Ukrep je predvsem populistične narave"


Do zakona je kritična tudi profesorica z ekonomske fakultete, Petra Došenović, ki je ravno prejšnji mesec skupaj s Tajnikarjem izdala učbenik z naslovom Ekonomika zdravstva. "Ta ukrep je predvsem populistične narave. [...] Glede na to, da nam je zelo narasel dolg v zadnjih letih in da ima proračun že sedaj zelo velik deficit, se mi zdi tak zakon izredno tvegan," je povedala na včerajšnji Tarči, kjer so bile pod drobnogledom dodatne obveznosti, ki jih zakon predvideva za državni proračun.

Zaradi proračunskih tveganj, ki jih taka ureditev prinaša, je v času vlade Marjana Šarca s položaja finančnega ministra odstopil Andrej Bertoncelj. Skupaj z ministrom je takrat odšla tudi državna sekretarka Saša Jazbec, ki je tudi v tej vladi državna sekretarka, zadolžena za proračun.



https://twitter.com/ZigaTurk/status/1646738810040975360
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike