Kaj pravijo Slovenci o obveznem cepljenju in tem, da necepljeni otroci ne bi smeli v javne vrtce

Uredništvo
1
Foto: www.iskreni.net

Včeraj so se pred parlamentom v Ljubljani zbrali nasprotniki državne prisile na področju cepljenja otrok.

Tokrat jih je na noge dvignila namera poslancev po zaostritvi zakonodaje s področja cepljenja glede nalezljivih bolezni, ki med drugim predvideva, da otroci, ki niso cepljeni iz nemedicinskih razlogov, ne bi mogli biti vpisani v javne vrtce, oziroma javnofinancirane zasebne vrtce. 

Prav odnos do dilem med svobodno odločitvijo glede cepljenja otrok in državno prisilo v korist “skupnega dobrega” je med Slovenci preverjala terenska javnomnenjska raziskava, rezultate katere navajamo v nadaljevanju. 

Množica staršev, ki podpirajo svobodno odločanje glede cepljenja otrok, je včeraj povzdignila glas proti nameri poslancev SMC, da skozi državni zbor speljejo spremembo Zakona o nalezljivih boleznih, ki v nekaj točkah zaostruje predvsem posledice za starše in otroke, ki se obveznega cepljenja ne bi udeležili iz nemedicinskih razlogov.

Predlagatelji zaostritev utemeljujejo na vse nižji precepljenosti proti nalezljivim boleznim, ki se je v Sloveniji predvsem v večjih mestih že spustila krepko pod varno mejo za celotno populacijo, ki je po oceni strokovnjakov pri 95 odstotkih. V predlogu sprememb zakona navajajo ošpice, za katerimi je v Evropski uniji od leta 2016 umrlo 49 otrok in odraslih, kar 87 % obolelih pa ni bilo cepljenih. V Sloveniji je precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam leta 2016 znašala 92,3 %.

A nasprotniki obveznega cepljenja, ki so prepričani, da tveganja, oziroma negativne posledice cepljenja ne odtehtajo njegovih koristi, menijo, da mora biti staršem omogočena odločitev ali so s cepljenjem pripravljeni tvegati zdravje lastnega otroka. Obenem poudarjajo, da se v Sloveniji stranski učinki cepljenja sploh ne spremljajo.

Glavni argument nasprotnikov novele je nedemokratičnost postopka, po katerem se je glavna vladna stranka SMC ob podpori upokojenskega Desusa v ihti pred iztekom mandata lotila sprejemanje zakona: po hitrem postopku (ki v tem primeru ni upravičljiv), brez odprte javne razprave, brez sodelovanja ustanov, ki bi morale biti vključene v postopek sprejemanja.

Da gre pri predlagani noveli za prevelik in zato protiustaven poseg v osebnostne pravice (predvsem zaradi prepovedi obiskovanja vrtcev ter siljenja staršev v samoplačniško izobraževanje), njenim nasprotnikom pritrjuje tudi pravnik dr. Matej Avbelj.

Slovenci na splošno v koristnost cepljenja ne dvomijo

Odnos Slovencev do cepljenja je na terenu, ki velja za najzanesljivejšo obliko raziskovanja javnega mnenja, leta 2016 preverjala raziskava Slovensko javno mnenje, ki jo izvaja Center za raziskovanje javnega mnenja pri ljubljanski Fakulteti za družbene vede.

Več kot 1000 anketirancem so zastavili vrsto vprašanj glede obveznega cepljenja, zaupanja virom infromacij o tem, pa tudi o ideji, da necepljenih otrok ne bi pustili v javne vrtce.

Da naj bo cepljenje otrok proti težkim in zelo nalezljivim boleznim obvezno, meni 82 % vprašanih v raziskavi. 18 % vprašanih je za svobodno odločanje o cepljenju.

A četudi bi bilo odločanje o cepljenju svobodno, bi svojega otroka cepila velika večina vprašanih, oziroma 89 %.

Klik za povečavo

Večina vprašanih se zelo strinja (24,2 %), oziroma strinja (58,8 %), da se s cepljenjem otrok prepreči širjenje bolezni v skupnosti, prav tako pa jih slabih 70 odstotkov pritrjuje trditvi, da koristi cepljenja prevladujejo nad njegovimi tveganji. Skeptikov do tega je manj kot desetina.

Klik za povečavo

Dobra desetina vprašanih sicer pravi, da so oni ali njihov otrok že kdaj imeli nezaželene učinke pri cepljenju, pri čemer pa vrsta, oblika in škodljivost teh učinkov v raziskavi niso bili natančneje določeni.

 

 

 

Informacije o cepljenju jih sicer velika večina išče pri izbranem osebnem zdravniku.

In kaj vprašani menijo o tem, da bi cepljenje moralo biti obvezno za vstop otrok v javne vrtce, kar sedaj skuša uzakoniti tudi skupina poslancev? Ob izvajanju terenske ankete pred dvema letoma se je s tem strinjalo 71 % vprašanih, ideji pa jih je nasprotovalo 13 %.

 

 

 

 

 

1 komentar

  1. DAJMO SE ŽE ORGANIZIRAT, zakaj nihče agresivnim zdravnicam ne pove tegale: Če me že siliš in groziš, da moraš cepiti mojega ZDRAVEGA OTROKA, se zmeniva naslednje: 1. Pregled otroka pri specialistih in potrdilo, da je popolnoma zdrav. 2. Podpis zdravnika, nasilnega cepitelja, da OSEBNO ODGOVARJA za posledice cepljenja. 3. V primeru hujših in usodnih zapletov, se preganja cepitelja in ustanovo DO KONCA SVETA IN NAPREJ. Enako, kot če bi ti otroka z mačeto pohabili. Odgovoren je osebno, odškodninsko, moralno in strokovno, ker je pod prisilo in z raznimi grožnjami cepil ZDRAVEGA otroka. To je vse, zelo preprosto. če bi mojega otroka uničili, ga ni kraja na svetu … Ga ni.

    Kako so nasprotniki prisilnega včasih cepljenja nerodni! Vse govorijo, le podpisa zdravnika pred cepljenjem ne zahtevajo. Če bi ga zahtevali, organizirano, bi stroka kmalu umaknila svoje grde zobe in besede. Kajti večini gre samo za POSEL. Vsi poznamo olimpijskega kolajnarja, ki je bil kasneje uvoznik vakcin, silil je politiko v prisilno cepilno zakonodajo, svojemu kolegu, mojemu kolegu, pa je dejal, da ni nor, da bi sebe ali svoje otroke cepil “s tem”. Ali je dovolj razumljivo?

    Najbolj pa gre na bruhanje poslušanje nekaterih mladih zdravnic na TV, kako zelo sovražno so nastrojene proti staršem, ki imajo pomisleke prosti kazensko-prisilnemu cepljenju. Od hudiča so.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime