Kaj pravijo evropski poslanci iz Slovenije o prostotrgovinskem sporazumu (TTIP)

Čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe (TTIP) je prostotrgovinski sporazum med EU in ZDA. Proti njegovemu sprejetju  se je opredelilo precej evropske javnosti. Eden  glavnih pomislekov je, da bo TTIP negativno vplival na kakovost prehrambenih izdelkov, ki bi v naše trgovine prišli iz ZDA, še bolj sporen del pa je določilo, da neko tuje podjetje lahko toži državo, če država sprejme kako uredbo, zaradi katere bi se temu podjetju lahko zmanjšal dobiček (mehanizem ISDS).

V Urad za publikacije Evropske unije izdan dokument Vpogled v sporazum TTIP je med drugim navedeno tudi:

"Vendar sporazuma ne moremo sprejeti za vsako ceno. Tako moramo na primer
zagotoviti, da:
• izdelki, uvoženi v EU, izpolnjujejo naše visoke standarde, ki: ščitijo zdravje in varnost ljudi ter okolje, koristijo družbi na druge načine;
• bodo vlade EU v celoti ohranile svojo pravico do: sprejemanja pravil ali zakonov za
zaščito ljudi in okolja, zagotavljanja javnih storitev po lastnih željah."

Ko bo znano končno besedilo sporazuma, bodo o njem odločale vlade in poslanci Evropskega parlamenta, zato je zanimivo pogledati, kaj o njem menijo nekateri slovenski evroposlanci.

Tomc: "Gospodarsko sodelovanje in povezovanje je dobro."

Evroposlanka SDS Romana Tomc se je opredelila kot podpornica sporazuma:

"Gospodarsko sodelovanje in povezovanje je dobro. Prinaša gospodarsko rast in nova delovna mesta, prinaša večjo izbiro, prinaša konkurenco. Vse to je v osnovi dobro." Pravi, da so takšni sporazumi dobri za gospodarstvo in da je TTIP eden izmed več kot 1.700 podobnih sporazumov med EU in drugimi državami.

O ISDS meni, da ne gre za to, da bodo ameriške korporacije lahko tožile evropske države. "To sploh ni res. ISDS je enostavno način reševanja sporov. To je arbitraža." Dodala je, da gre za prenovo tega sodnega sistema EU.

Glede standardov pravi, da ti ne bodo nižji, pač pa jih bomo poskušali uskladiti. Kjer je moč doseči dogovor, bomo dosegli dogovor, kjer pa ne, ta dogovor ne bo dosežen in ne bo poenotenja standarda. "Ker pa se zavedam, da nobena zgodba ni samo pozitivna, je potrebno več pozornosti nameniti tam, kjer so nevarnosti. Nevarnost vidim predvsem na področju kmetijstva, na področju hrane, in tu moramo biti zelo previdni."

Bogovič: "Sporazum nima polovice možnosti, da bi bil sprejet."

Predstavnik SLS v evropskem parlamentu Franc Bogovič gleda na TTIP bolj z vidika kmetijske politike in se je zato opredelil proti sporazumu.

" Vezana na to temo je bila spremenjena direktiva o gensko spremenjenjih organizmih." Direktiva je bila spremenjena že januarja. Enako je bila tudi precej močna razprava o uporabi kloniranja v kmetijske namene.

"V bistvu se vedno bolj kaže ta razlika v konceptih kmetijstva Evrope in Amerike, ki sta zadnjih trideset let šla precej vsaksebi. Res da je v tej trgovinski menjavi samo 5% področja kmetijstva, sem prepričan, da vseeno je problem na področju kmetijstva in varne hrane in da je to tisto ključno področje, kjer se bo ta sporazum ali sprejel ali ne. Tu se dotakne vsakega izmed nas kot potrošnika."

Pravi, da se je interes ZDA glede sporazumov v zadnjih letih precej zmanjšal, dodatno pa bodo nanj vplivale tudi predsedniške volitve v ZDA. Osebno meni, da sporazum nima polovice možnosti, da bi bil sprejet.

Šoltes: "Kakšno hrano bomo jedli, če bo ameriška začela množično prihajati na ta trg?"

Evroposlanec liste Verjamem Igor Šoltes pravi, da je TTIP pravo nasprotje idealnega. "Ta sporazum je slab in nepotreben in za Slovenijo škodljiv." Trdi, da je študija pokazala negativen trend, med drugim tudi izgubo delovnih mest v Sloveniji.

O mehanizmu ISDS meni, da gre za ukrep, ki je namenjen večjim korporacijam, da lahko tožijo države, če te želijo zavarovati svoje državljane z zakoni, ki so slabe za korporacije.

"Naslednja stvar je kvaliteta hrane. Kakšno hrano bomo jedli, če bo ameriška začela množično prihajati na ta trg?" Razlika med Evropo in Ameriko je v tem, da  EU načeloma preizkusiš ali to deluje, kakšni so stranski in negativni učinki. V Ameriki pa najprej dajo na trg in potem vidijo." Poleg tega  je omenil tudi problem v zvezi z aditivi in endokrinimi motilci, ki bi bili lahko prisotni v hrani.

Peterle: "Ta sporazum je eden od odgovorov na spreminjajoči se svet."

Evroposlanec NSi Lojze Peterle pravi, da se mu zdi pomembno, da takemu projektu z dolgoročnimi posledicami posvečamo posebno pozornost in da mu namenimo visoko stopnjo transparentnosti.