Kaj potrebujejo Biden in demokrati, da bi lahko povozili konservativno večino na Vrhovnem sodišču

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Sočasno s Trumpovim 7imenovanjem Amy Coney Barret za vrhovno sodnico so postala aktualna namigovanja, da bodo demokrati povečali število sedežev na Vrhovnem sodišču. Biden in Harrisova na vprašanje, ali je to res, sploh ne želita odgovoriti, kar le potrjuje sumničavost konservativnih Američanov.

Bi pa bila pot do večanja sodišča dolga, demokrati pa bi morali nadzorovati vse tri izvršno-zakonodajne institucije (predsednik države, predstavniški dom, senat).

Po anketah sodeč bodo zlahka osvojili predsedniško mesto in predstavniški dom, najtežja tekma pa jih čaka v boju za senat. Tega trenutno nadzorujejo republikanci, a če bi bil Trump na predsedniških volitvah neuspešen, bi republikanci lahko izgubili tudi senat.

Kapitolska palača je domovanje ameriškega kongresa, ki ga sestavljata senat in predstavniški dom. Vir: Pixabay


Senat je višji dom ameriškega kongresa, sestavljen je iz 100 senatorjev, iz vsake zvezne države po dva, ne glede na število prebivalcev zvezne države. Mandat senatorjev je šestleten, vsaki dve leti se zamenja tretjina senatorskih mest.

Za razliko od predstavniškega doma, kjer so volitve vsaki dve leti, je namen senata bolj strateški in dolgoročen. Tu se usmerja zunanja politika, potrjuje zvezne sodnike, predvsem pa se izvršuje nadzor nad izvršno vejo oblasti in doslednim upoštevanjem federalne ureditve s strani predstavniškega doma.

Trenutna večina v senatu je republikanska; republikanci imajo 53 senatorjev, 47 senatorjev glasuje z demokratsko stranko. Letošnja bitka za senat je zelo izenačena, saj se v letošnjem letu končajo mandati senatorjev, ki so bili izvoljeni leta 2014. Pred temi volitvami so senat nadzorovali demokrati, na teh volitvah (2014), pa so republikanci pridobili kar 9 sedežev, kar pomeni, da so prevzeli skoraj vse ključne države.

Republikanci v aktualnem senatu zasedajo 53 mest, demokrati 45, 2 pa pripadata neodvisnim, a običajno glasujeta z demokrati. Vir: Wikipedija.


Republikanci branijo 23 senatorskih sedežev (demokrati le 12), za ohranitev večine jih morajo obdržati vsaj 20. Vsaj v osmih zvenih državah s trenutno republikanskim senatorjem bo tekma, sodeč po anketah javnega mnenja, zelo tesna. Težki spopadi bodo (po modelu CNN) v Iowi, Montani, Arizoni, Koloradu, Mainu, Georgii, Severni in Južni Karolini.

3. novembra bodo volitve za 35 senatorskih mest. Rdeče obarvane zvezne države branijo republikanci, modro obarvane pa demokrati (svetlejši odtenek pomeni, da so kandidati isti, v temnejši barvi so zvezne države, kjer se aktualni senator upokojuje. Vir: Wikipedija


Po modelu Economista imajo demokrati skoraj ¾ možnosti, da prevzamejo nadzor nad senatom. Demokrati bi po najbolj optimističnem scenariju v senatu držali kar 57 sedežev, za republikance bi bil dosežek ohraniti vse dosedanje sedeže.

Republikanci bodo v težavah predvsem v scenariju, kjer Trump izgubi elektorje v ključnih državah ter za več kot 5 odstotnih točk pri nacionalnem glasovanju (»popular vote«). Pri volitvah v senat se volivci redko odločajo, da podprejo različni stranki (npr. da bi volili Bidna in republikanskega senatorja).

Senatu predseduje podpredsednik Združenih držav. Če je glasovanje v senatu 50:50, potem je njegov glas odločujoč. Trenutni podpredsednik ZDA je Mike Pence. Vir: Wikipedia

Sodišče je devetčlansko že skoraj 150 let


Če večino v senatu prevzamejo demokrati, bi lahko Bidnova zmaga (ob ohranitvi večine v predstavniškem domu) demokrate opogumila, da bi sprejeli povečanje sodišča. Vrhovno sodišče ima devet članov od leta 1869, zadnji poskus povečanja sodišča pa je bil v tridesetih letih, ko je Franklin D. Roosevelt želel »razbremeniti« sodnike s povečanjem sodišča in omejitvijo mandata. Takrat se je njegov poskus izjalovil. Morda pa bo demokratom uspelo tokrat.

Podpredsednik Pence je Harrisovo med podpredsedniškim soočenjem kar štirikrat vprašal, ali nameravajo povečati število mest na sodišču, če bo potrjena Amy Coney Barret. Harrisova na večkratno vprašanje ni odgovorila, Pence pa je ob koncu njenega izogibanja odgovoru dejal, da vsi vemo, da to nameravajo storiti. Dan po soočenju je Biden v Arizoni »odgovoril« na isto vprašanje: »Moje mnenje o večanju sodišča boste izvedeli po volitvah,« čez nekaj dni pa dodal, da si ljudje ne zaslužijo, da bi to vedeli.

https://twitter.com/ArthurSchwartz/status/1314936688771321857?s=19

Povečanje sodišča in hkratna omejitev dosmrtnega mandata, ki jo omenjajo vidni demokrati, bi pomenilo, da bi vsak novi predsednik imel možnost imenovanja večjega števila sodnikov. V močno razcepljeni ameriški politiki bi to gotovo pomenilo večjo politizacijo te najvišje instance sodne veje oblasti.

Tudi nedavno pokojna sodnica Ruth Bader Ginsburg je v enemu izmed intervjujev dodala, da povečanja sodišča ne podpira.

https://www.youtube.com/watch?v=G5yegQTTJYA

Največji strah republikancev


Poleg povečanja Vrhovnega sodišča demokrati že več let želijo postaviti na dnevni red spremembo statusa glavnega mesta Washington DC in Portorika v zvezni državi. To bi pomenilo, da bi postali 51 in 52 zvezna država, posledično pa bi se povečal senat iz 100 na 104 sedeže.

Taka odločitev bi obrnila politično razmerje v senatu - Washington je eno izmed najbolj demokratskih mest v ZDA, tudi Portoriko bi postala dokaj zanesljiva demokratska zvezna država. Letošnjega junija so v predstavniškem domu že podprli priključitev DC-ja med zvezne države, a sta republikanski senat in Trump sprejemanje preprečila.

Biden je že leta 2015 podpiral sprejetje glavnega mesta med zvezne države, v septembrskem obisku Floride pa je podprl tudi spremembo statusa Portorika.

https://twitter.com/jeneps/status/1315001442437079042?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1315001442437079042%7Ctwgr%5Eshare_3&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.dailywire.com%2Fnews%2Fbiden-makes-false-claims-republicans-are-the-ones-packing-the-court-now-not-constitutional-what-theyre-doing

Sprejemanje obeh predlogov (povečanje sodišča in dodajanje zveznih držav) pa bo mogoč le ob ukinitvi t. i. filibusterja (vetu podobno orodje manjšine v senatu), k čemur so demokrati pozvali že večkrat.

KOMENTAR: Nejc Povirk
Kako je mogoče, da se Biden lahko izogiba odgovoru?
Če se kje opazi pristranskost medijske krajine, se pri vprašanju potencialne razširitve mest na vrhovnem sodišču. Da Biden ne odgovori na tako fundamentalno vprašanje, kot je spreminjanje ureditve vrhovnega sodišča, je možno le ob tem, da novinarji ne zahtevajo od njega odgovora. Izogibanje temu odgovoru pa potrjuje, da Bidnova administracija ne bo »zmerna«, kot se trudijo prikazati demokrati. Celo Bernie Sanders je v zadnjem nagovoru dejal, da bo najbolj progresivna administracija do sedaj. Če ne bi povečanja sodišča dejansko načrtovali, bi Biden z lahkoto odgovoril, da tega ne bo storil. Odgovoru se izogiba, ker se boji, da bo pri tem izgubil podporo radikalne levice. Trumpu se zmaga čedalje bolj izmika, po zanj katastrofalnem soočenju je začel izgubljati v dveh največjih ključnih državah (Pensilvanija in Florida). Velik Trumpov poraz bi za seboj pokopal tudi senat, zmago v senatu pa bi demokrati razumeli kot mandat za povečanje sodišča in priključevanje zveznih držav, kar bi popolnoma ohromilo republikansko stranko za naslednjih nekaj let.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30