Kaj potrebujejo Biden in demokrati, da bi lahko povozili konservativno večino na Vrhovnem sodišču
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Sočasno s Trumpovim 7imenovanjem Amy Coney Barret za vrhovno sodnico so postala aktualna namigovanja, da bodo demokrati povečali število sedežev na Vrhovnem sodišču. Biden in Harrisova na vprašanje, ali je to res, sploh ne želita odgovoriti, kar le potrjuje sumničavost konservativnih Američanov.
Bi pa bila pot do večanja sodišča dolga, demokrati pa bi morali nadzorovati vse tri izvršno-zakonodajne institucije (predsednik države, predstavniški dom, senat).
Po anketah sodeč bodo zlahka osvojili predsedniško mesto in predstavniški dom, najtežja tekma pa jih čaka v boju za senat. Tega trenutno nadzorujejo republikanci, a če bi bil Trump na predsedniških volitvah neuspešen, bi republikanci lahko izgubili tudi senat.
Senat je višji dom ameriškega kongresa, sestavljen je iz 100 senatorjev, iz vsake zvezne države po dva, ne glede na število prebivalcev zvezne države. Mandat senatorjev je šestleten, vsaki dve leti se zamenja tretjina senatorskih mest.
Za razliko od predstavniškega doma, kjer so volitve vsaki dve leti, je namen senata bolj strateški in dolgoročen. Tu se usmerja zunanja politika, potrjuje zvezne sodnike, predvsem pa se izvršuje nadzor nad izvršno vejo oblasti in doslednim upoštevanjem federalne ureditve s strani predstavniškega doma.
Trenutna večina v senatu je republikanska; republikanci imajo 53 senatorjev, 47 senatorjev glasuje z demokratsko stranko. Letošnja bitka za senat je zelo izenačena, saj se v letošnjem letu končajo mandati senatorjev, ki so bili izvoljeni leta 2014. Pred temi volitvami so senat nadzorovali demokrati, na teh volitvah (2014), pa so republikanci pridobili kar 9 sedežev, kar pomeni, da so prevzeli skoraj vse ključne države.
Republikanci branijo 23 senatorskih sedežev (demokrati le 12), za ohranitev večine jih morajo obdržati vsaj 20. Vsaj v osmih zvenih državah s trenutno republikanskim senatorjem bo tekma, sodeč po anketah javnega mnenja, zelo tesna. Težki spopadi bodo (po modelu CNN) v Iowi, Montani, Arizoni, Koloradu, Mainu, Georgii, Severni in Južni Karolini.
Po modelu Economista imajo demokrati skoraj ¾ možnosti, da prevzamejo nadzor nad senatom. Demokrati bi po najbolj optimističnem scenariju v senatu držali kar 57 sedežev, za republikance bi bil dosežek ohraniti vse dosedanje sedeže.
Republikanci bodo v težavah predvsem v scenariju, kjer Trump izgubi elektorje v ključnih državah ter za več kot 5 odstotnih točk pri nacionalnem glasovanju (»popular vote«). Pri volitvah v senat se volivci redko odločajo, da podprejo različni stranki (npr. da bi volili Bidna in republikanskega senatorja).
Če večino v senatu prevzamejo demokrati, bi lahko Bidnova zmaga (ob ohranitvi večine v predstavniškem domu) demokrate opogumila, da bi sprejeli povečanje sodišča. Vrhovno sodišče ima devet članov od leta 1869, zadnji poskus povečanja sodišča pa je bil v tridesetih letih, ko je Franklin D. Roosevelt želel »razbremeniti« sodnike s povečanjem sodišča in omejitvijo mandata. Takrat se je njegov poskus izjalovil. Morda pa bo demokratom uspelo tokrat.
Podpredsednik Pence je Harrisovo med podpredsedniškim soočenjem kar štirikrat vprašal, ali nameravajo povečati število mest na sodišču, če bo potrjena Amy Coney Barret. Harrisova na večkratno vprašanje ni odgovorila, Pence pa je ob koncu njenega izogibanja odgovoru dejal, da vsi vemo, da to nameravajo storiti. Dan po soočenju je Biden v Arizoni »odgovoril« na isto vprašanje: »Moje mnenje o večanju sodišča boste izvedeli po volitvah,« čez nekaj dni pa dodal, da si ljudje ne zaslužijo, da bi to vedeli.
https://twitter.com/ArthurSchwartz/status/1314936688771321857?s=19
Povečanje sodišča in hkratna omejitev dosmrtnega mandata, ki jo omenjajo vidni demokrati, bi pomenilo, da bi vsak novi predsednik imel možnost imenovanja večjega števila sodnikov. V močno razcepljeni ameriški politiki bi to gotovo pomenilo večjo politizacijo te najvišje instance sodne veje oblasti.
Tudi nedavno pokojna sodnica Ruth Bader Ginsburg je v enemu izmed intervjujev dodala, da povečanja sodišča ne podpira.
https://www.youtube.com/watch?v=G5yegQTTJYA
Poleg povečanja Vrhovnega sodišča demokrati že več let želijo postaviti na dnevni red spremembo statusa glavnega mesta Washington DC in Portorika v zvezni državi. To bi pomenilo, da bi postali 51 in 52 zvezna država, posledično pa bi se povečal senat iz 100 na 104 sedeže.
Taka odločitev bi obrnila politično razmerje v senatu - Washington je eno izmed najbolj demokratskih mest v ZDA, tudi Portoriko bi postala dokaj zanesljiva demokratska zvezna država. Letošnjega junija so v predstavniškem domu že podprli priključitev DC-ja med zvezne države, a sta republikanski senat in Trump sprejemanje preprečila.
Biden je že leta 2015 podpiral sprejetje glavnega mesta med zvezne države, v septembrskem obisku Floride pa je podprl tudi spremembo statusa Portorika.
https://twitter.com/jeneps/status/1315001442437079042?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1315001442437079042%7Ctwgr%5Eshare_3&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.dailywire.com%2Fnews%2Fbiden-makes-false-claims-republicans-are-the-ones-packing-the-court-now-not-constitutional-what-theyre-doing
Sprejemanje obeh predlogov (povečanje sodišča in dodajanje zveznih držav) pa bo mogoč le ob ukinitvi t. i. filibusterja (vetu podobno orodje manjšine v senatu), k čemur so demokrati pozvali že večkrat.
Sočasno s Trumpovim 7imenovanjem Amy Coney Barret za vrhovno sodnico so postala aktualna namigovanja, da bodo demokrati povečali število sedežev na Vrhovnem sodišču. Biden in Harrisova na vprašanje, ali je to res, sploh ne želita odgovoriti, kar le potrjuje sumničavost konservativnih Američanov.
Bi pa bila pot do večanja sodišča dolga, demokrati pa bi morali nadzorovati vse tri izvršno-zakonodajne institucije (predsednik države, predstavniški dom, senat).
Po anketah sodeč bodo zlahka osvojili predsedniško mesto in predstavniški dom, najtežja tekma pa jih čaka v boju za senat. Tega trenutno nadzorujejo republikanci, a če bi bil Trump na predsedniških volitvah neuspešen, bi republikanci lahko izgubili tudi senat.
Senat je višji dom ameriškega kongresa, sestavljen je iz 100 senatorjev, iz vsake zvezne države po dva, ne glede na število prebivalcev zvezne države. Mandat senatorjev je šestleten, vsaki dve leti se zamenja tretjina senatorskih mest.
Za razliko od predstavniškega doma, kjer so volitve vsaki dve leti, je namen senata bolj strateški in dolgoročen. Tu se usmerja zunanja politika, potrjuje zvezne sodnike, predvsem pa se izvršuje nadzor nad izvršno vejo oblasti in doslednim upoštevanjem federalne ureditve s strani predstavniškega doma.
Trenutna večina v senatu je republikanska; republikanci imajo 53 senatorjev, 47 senatorjev glasuje z demokratsko stranko. Letošnja bitka za senat je zelo izenačena, saj se v letošnjem letu končajo mandati senatorjev, ki so bili izvoljeni leta 2014. Pred temi volitvami so senat nadzorovali demokrati, na teh volitvah (2014), pa so republikanci pridobili kar 9 sedežev, kar pomeni, da so prevzeli skoraj vse ključne države.
Republikanci branijo 23 senatorskih sedežev (demokrati le 12), za ohranitev večine jih morajo obdržati vsaj 20. Vsaj v osmih zvenih državah s trenutno republikanskim senatorjem bo tekma, sodeč po anketah javnega mnenja, zelo tesna. Težki spopadi bodo (po modelu CNN) v Iowi, Montani, Arizoni, Koloradu, Mainu, Georgii, Severni in Južni Karolini.
Po modelu Economista imajo demokrati skoraj ¾ možnosti, da prevzamejo nadzor nad senatom. Demokrati bi po najbolj optimističnem scenariju v senatu držali kar 57 sedežev, za republikance bi bil dosežek ohraniti vse dosedanje sedeže.
Republikanci bodo v težavah predvsem v scenariju, kjer Trump izgubi elektorje v ključnih državah ter za več kot 5 odstotnih točk pri nacionalnem glasovanju (»popular vote«). Pri volitvah v senat se volivci redko odločajo, da podprejo različni stranki (npr. da bi volili Bidna in republikanskega senatorja).
Sodišče je devetčlansko že skoraj 150 let
Če večino v senatu prevzamejo demokrati, bi lahko Bidnova zmaga (ob ohranitvi večine v predstavniškem domu) demokrate opogumila, da bi sprejeli povečanje sodišča. Vrhovno sodišče ima devet članov od leta 1869, zadnji poskus povečanja sodišča pa je bil v tridesetih letih, ko je Franklin D. Roosevelt želel »razbremeniti« sodnike s povečanjem sodišča in omejitvijo mandata. Takrat se je njegov poskus izjalovil. Morda pa bo demokratom uspelo tokrat.
Podpredsednik Pence je Harrisovo med podpredsedniškim soočenjem kar štirikrat vprašal, ali nameravajo povečati število mest na sodišču, če bo potrjena Amy Coney Barret. Harrisova na večkratno vprašanje ni odgovorila, Pence pa je ob koncu njenega izogibanja odgovoru dejal, da vsi vemo, da to nameravajo storiti. Dan po soočenju je Biden v Arizoni »odgovoril« na isto vprašanje: »Moje mnenje o večanju sodišča boste izvedeli po volitvah,« čez nekaj dni pa dodal, da si ljudje ne zaslužijo, da bi to vedeli.
https://twitter.com/ArthurSchwartz/status/1314936688771321857?s=19
Povečanje sodišča in hkratna omejitev dosmrtnega mandata, ki jo omenjajo vidni demokrati, bi pomenilo, da bi vsak novi predsednik imel možnost imenovanja večjega števila sodnikov. V močno razcepljeni ameriški politiki bi to gotovo pomenilo večjo politizacijo te najvišje instance sodne veje oblasti.
Tudi nedavno pokojna sodnica Ruth Bader Ginsburg je v enemu izmed intervjujev dodala, da povečanja sodišča ne podpira.
https://www.youtube.com/watch?v=G5yegQTTJYA
Največji strah republikancev
Poleg povečanja Vrhovnega sodišča demokrati že več let želijo postaviti na dnevni red spremembo statusa glavnega mesta Washington DC in Portorika v zvezni državi. To bi pomenilo, da bi postali 51 in 52 zvezna država, posledično pa bi se povečal senat iz 100 na 104 sedeže.
Taka odločitev bi obrnila politično razmerje v senatu - Washington je eno izmed najbolj demokratskih mest v ZDA, tudi Portoriko bi postala dokaj zanesljiva demokratska zvezna država. Letošnjega junija so v predstavniškem domu že podprli priključitev DC-ja med zvezne države, a sta republikanski senat in Trump sprejemanje preprečila.
Biden je že leta 2015 podpiral sprejetje glavnega mesta med zvezne države, v septembrskem obisku Floride pa je podprl tudi spremembo statusa Portorika.
https://twitter.com/jeneps/status/1315001442437079042?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1315001442437079042%7Ctwgr%5Eshare_3&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.dailywire.com%2Fnews%2Fbiden-makes-false-claims-republicans-are-the-ones-packing-the-court-now-not-constitutional-what-theyre-doing
Sprejemanje obeh predlogov (povečanje sodišča in dodajanje zveznih držav) pa bo mogoč le ob ukinitvi t. i. filibusterja (vetu podobno orodje manjšine v senatu), k čemur so demokrati pozvali že večkrat.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
4 komentarjev
Anita
Biden pa na svojem shodu govori, kako kandidira za senat, človek je toliko star, da ne ve zakaj tekmuje.
Kraševka
Res je.
Teodor
Zdi se mi, da Demokrati živijo v mehurčku. Na Bidnov predvolilni shod je prišlo 8 ljudi, medtem, ko je shod, ki ga je organiziral podpredsednik(!) Pance prišlo 4000 ljudi.
Mediji so podobno pristranski kot leta 2016, ko je po propagandi Hilariy imela 91% možnost zmage na volitvah..
Kajtimara
ja, ampak je bojazen bolj v tem, da bodo na veliko zgoljufali volitve. zato jih pa tudi nič ne skrbi.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.