Kaj ponujajo gorske koče pri nas in kaj v drugih alpskih državah

Tadeja Kreč
2

V Sloveniji imamo 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov. Namenjene so zavetju, počitku, prehranjevanju in planinskemu usposabljanju.

Na Planinski zvezi Slovenije poudarjajo, da so želje in potrebe planincev dokaj različne in koče – tudi najbolj udobne – niso opremljene in oskrbovane tako, da bi v njih lahko ustregli vsem njihovim zahtevam.

Koliko planincev jih sploh obišče in od kod prihajajo? 

Izbrali smo tudi nekaj primerljivih gorskih koč po Evropi pod najvišjimi vrhovi in pogledali njihovo ponudbo.

Obisk gorskih koč - junij - september 2015
Obisk gorskih koč – junij – september 2015 – klik za povečavo

V lanskem letu so po podatkih statističnega urada slovenske gorske postojanke od 1. junija do 30. septembra zabeležile 59.276 prihodov turistov, največ, 31.601 je bilo Slovencev. Po množičnosti obiska v Slovenskih gorah sledijo Nemci, Hrvati in Čehi, Italijani, Poljaki in Britanci.

Podobni so rezultati statistike nočitev v gorskih postojankah. Največ prenočujemo Slovenci, sledijo Nemci, Hrvati in Čehi. V koči turist, ne glede na narodnost, najpogosteje ostane eno noč.

Kaj ponujajo gorske koče?

Najvišje gorsko zavetišče v Sloveniji, Triglavski dom na Kredarici, stoji na 2515 metrih. Planincem, večinoma namenjenim na Triglav, je na voljo 341 postelj. Ponudba hrane in pijače je pestra, ponudba obsega tudi slovenske narodne jedi in vina.

Ležišča so primerna

Vir: pzs.si, Foto: Jože Gantar
Vir: pzs.si, Foto: Jože Gantar

gorski postojanki, stranišča v precej slabem stanju, oskrba z vodo je legi primerna. Kočo večinoma oskrbuje helikopter.

Cene bivanja se kot drugod po Evropi razlikujejo glede na to, ali je planinec član planinske zveze ali ne.

Polpenziona člane planinske zveze stane 26,5 evra na skupnih ležiščih in 31,5 evra v sobi. Za nečlane sta ceni 30,5 na skupnih ležiščih in 38,5 evra v sobi.

Od tradicije, luksuza pa do sodobnih tehnologij

:)
Vir: www.erzherzog-johann-huette.at

Erzherzog-Johann-Hütte na višini 3454 m je le slabi dve uri hoje oddaljena od najvišjega avstrijskega vrha – Grossglocnerja (Veliki Klek).

Koča ponuja na novo prenovljene sobe s čistimi ležišči, kopalnice ni. Ponudba hrane in pijače je raznolika in tradicionalna (golaž, svinjska pečenka, dunajski zrezek, jabolčni zavitek …).

Oskrbovana je s pomočjo tovorne žičnice. Polpenzion za člane stane 44 evrov na skupnih ležiščih in 53 v sobi, za nečlane 52 oz. 61 evrov. Mladoletni imajo popust.

Najvišja koča v Evropi, Rifugio Capanna Regina Margherita, ki leži na 4554 m je ime dobila po italijanski kraljici. Skupaj ponuja 82 ležišč. Glede na nadmorsko višino ponuja precejšnje udobje; vrhunsko restavracijo, vodo, urejene sanitarije in tuš, celo otroško sobo.

Cene so udobju primerne. 90 evrov stane polpenzion s samopostrežnim zajtrkom in štiri-hodno večerjo. Kočo oskrbuje helikopter.

Chata pod Rysyjem je na 2250 metrih nad morjem najvišja koča na Poljskem, okrog tri in pol ure oddaljena od vrha Rysyja, najvišje poljske gore, ki se nahaja v Visokih Tatrah. Koča je majhna – nudi le 14 ležišč, po potrebi ponudijo tudi klopi in tla. Imajo tudi bar s kuhinjo in stranišče.

Nočitev od ponedeljka do četrtka stane 14 evrov, od petka do sobote 24. Zajtrk stane 5 evrov, večerja 8. Oskrbujejo jo gorski nosači – šerpe, ki med seboj tekmujejo v količini prenešene robe.

2
Vir: Wikipedija
5
Vir: Wikipedija

Ena najmodernejših pa je švicarska koča Monte Rosa Hut (2883m), ki se nahaja ob vznožju najvišje švicarske gore Monte Rose na 4634 m. Lesena koča, obdana z aluminijem je bila zgrajena leta 2009. Nudi 120 ležišč in je energetsko skoraj popolnoma samozadostna. Polpenzion stane 38 švicarskih frankov (slabih 35 evrov). Ima sanitarije, hrano in (nove) sobe. Oskrbuje jo helikopter.

Doniraj

2 KOMENTARJI

  1. Posamezniki se sicer trudijo, vendar je večina naših koč ostala daleč nazaj, v socializmu. Skupna last je skupna last, v “španoviji” še pes crkne, pravi pregovor. Samo v avstrijsko visokogorje pojdite, pa boste videli, (ali pa tudi ne), v čemu je bistvo!

  2. Zanimivo, da nihče ne komentira, očitno so vsi zadovoljni, da le dobijo tisti svoj pir! Čez vikend sem bil v eni izmed visokogorskih koč in doživel sem šok. Vse je enako, kot petintrideset let nazaj, isti smrad po postanih jotah, da ne govorim o joti, ki jo nisem mogel pojesti do konca, bila je opresna in pusta kot stelje! Nočitev brez članstva 27€ v svoji spalki, na srečo sem jo imel, rjuhe umazane in polne picajzlov, skoraj bi shodile.
    Kot redni obiskovalec gora in borec za naravo, v dobrobit le te prisegam na skromnost in le na osnovno ponudbo, a kar je preveč je pa preveč. Kam gre denar, ki se nabira po kočah? Oskrbniki se kljub celodnevnemu garanju prav gotovo ne morejo pohvaliti s kakšnim posebnim zaslužkom.
    Vem, kako drago je vzdrževanje gorskih postojank, kjer intuzjasti večina dela opravijo prostovoljno, a kaj pomaga, ko na drugi strani leva roka hitro najde desni žep!? Razna društva so za nekatere že od nekdaj kot socialni azil, kamor bežijo pred problemi in pred svojimi partnerji, obenem pa ob svojem popolnem razdajanju društvu, sočlanom ustvarjajo težke občutke krivde.
    Karavana pa gre dalje in mi bi se radi šli turizem, v katerem se hitro in dobro zasluži. ….

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime