Kaj pomeni preklic epidemije, zakaj v šolo ne morejo vsi otroci in komu bo vlada pomagala v tretjem protikoronskem paketu?

Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenija je včeraj zvečer prva v Evropi preklicala epidemijo, ostalo pa je veliko vprašanj o tem, kaj to sploh pomeni, kakšna je pravna podlaga za ukrepe in odloke, ki ostajajo in katerim skupinam ter kako bo vlada pomagala po koncu veljavnosti prvih dveh protikoronskih paketov. Veliko vprašanj, pozivov in idej je tudi glede odprtja vrtcev in delnega odprtja šol, ki se začnejo odpirati v ponedeljek.

Slovenija je do sedaj sledila sproščanju ukrepov v drugih državah, sedaj pa prevzela vajeti, ugotavljamo v komentarju uredništva.

Kaj pomeni, da je začel veljati odlok o preklicu epidemije, ki se še ni začel uporabljati?


Slovenska vlada je na včerajšnji dopisni seji prva v Evropi preklicala epidemijo koronavirusa. Ukrep v veljavo stopi danes, uporabljati pa se začne 31. maja. To pomeni, “da se virus ne širi več na tak način, da bi lahko rekli, da imamo stanje epidemije”, hkrati pa “razglasitev konca epidemije ne pomeni razglasitve konca vseh ukrepov,” sprejetih v času epidemije, je na današnji novinarski konferenci dejala v.d. direktorja Direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje, Vesna Kerstin Petrič.

Po besedah vladnega govorca v času epidemije, Jelka Kacina, je vlada epidemijo preklicala “na zalogo”, preklic se namreč uporablja šele od zadnjega dne meseca maja. Kljub temu pa ostaja nevarnost za širjenje virusa, zaradi česar bo do nadaljnjega še potrebno nositi maske, skrbeti za medosebno razdaljo, umivati in razkuževati roke itd.

Vlada je odločila, da za vstop v Slovenijo iz vseh držav EU in Efte ni več potrebna karantena. Kot je dejal Kacin, ukrepi ne smejo biti diskriminatorni do posamezne države, še vedno pa se bodo izvajali na individualni ravni. Država bo tako na mejah še vedno lahko zavrnila posameznike z znaki okužbe. Drugače bo veljalo za ljudi izven EU in Efte. Ti bodo morali po vstopu v državo še vedno v 14-dnevno karanteno.

Vlada še naprej obljublja pomoč


Tako Kacin, kot ministrica za šolstvo, znanost in šport Simona Kustec, sta poudarila, da bo vlada pomagala vsem, ki kljub preklicu epidemije in sproščanju ukrepov še ne bodo mogli na delo ali bodo doma ostali zaradi varstva otrok ali zato, ker živijo skupaj z ljudmi iz rizičnih skupin. Tovrstne ukrepe naj bi vlada sprejela v tretjem protikoronskem paketu, ki bo predvidoma v državni zbor vložen spredi prihodnjega tedna.

Ti naj bi vključevali tudi podaljšanje nadomestila za starše otrok, ki se bodo v času epidemije še naprej šolali od doma in ne bodo šli v vrtce, prav tako ukrepe za pomoč tistim gospodarskim panogam, ki zaradi narave dela še ne bodo mogle zagnati delovnega procesa. Komu in na kakšen način bo vlada še pomagala v tretjem svežnju ukrepov za blaženje posledic epidemije, ki naj bi veljal po predvidenem koncu epidemije, bo natančneje znano prihodnji teden.

Kritiki vladi na drugi strani očitajo, da je epidemijo čez noč preklicala le zato, da se do konca junija ne bi podaljšali ukrepi iz prvih dveh svežnjev protikoronskih ukrepov. Zakona o interventnih ukrepih namreč določata, da ukrepi nehajo veljati 31. maja, vendar le, če se epidemija prekliče do 15. maja.

Veliko vprašanj glede odpiranja šol


Veliko vprašanj in kritik je sprožilo tudi odpiranje šol in vrtcev. Če smo do sedaj spremljali peticije in pozive k odprtju šol in vrtcev, sedaj na eni strani prihajajo odzivi, da je sproščanje prehitro, po drugi strani pa takšni, ki trdijo, da je odpiranje šol na sedaj predviden način neživljenjsko, da bi morali učitelji delati brez mask in podobno. Tudi nekdanji šolski minister Jernej Pikalo je skupaj z dvema predstavnikoma SD na današnji novinarski konferenci pozval, naj se v šole vrnejo vsi učenci.

V šole in vrtce polovica otrok


Po podatkih šolskega ministrstva se bo v vrtce s ponedeljkom vrnilo približno polovico otrok, prav tako bo približno polovica šolajočih postopoma sedla v šolske klopi. Po besedah Kusteceve je to toliko, kolikor naš šolski sistem trenutno zmore. Večina učencev od 4. do 8. razreda se bo še naprej šolalo od doma, kdaj se bodo lahko vrnili, ni znano, prav tako na ministrstvu še ne vedo, kako bo šolanje potekalo prihodnje šolsko leto. Ministrica je poudarila, da nevarnost širjenja virusa obstaja, zato so trenutni ukrepi v šolstvu usmerjeni v preventivo za ohranjanje zdravja otrok in zaposlenih.

Z 18. majem bodo tako zopet odprti vsi vrtci, obiskovanje šole pa bo obvezno za otroke od 1. do 3. razreda in dijaki zaključnih letnikov srednjih šol, tisti, ki bodo opravljali sprejemne preizkuse, dijaki, ki bodo obiskovali dodatni pouk ali opravljali praktično izobraževanje. Prav tako se bo začelo izobraževanje odraslih, za individualno poučevanje se bodo odprle glasbene šole, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, študentski in dijaški domov. Teden dni kasneje bodo v šolske klopi sedli tudi učenci devetih razredov in še nekatere skupine šolajočih.

KOMENTAR: Uredništvo
Preklic epidemije in odprtje meja sta tudi veliko tveganje
Nova slovenska vlada je pri sproščanju ukrepov do sedaj sledila zgledu tujih, predvsem severnih držav. Z razglasitvijo konca epidemije in odprtjem meja, ki še včeraj ni bilo mogoče, se je to spremenilo. Gre za tvegano potezo, saj je nemogoče preverjati zdravstveno stanje vseh, ki bodo v državo prosto vstopali. Posebej še ob dejstvu, da so z virusom lahko okuženi in ga prenašajo tudi tisti, ki znakov okužbe ne kažejo. V državo namreč lahko prosto, brez odrejene karantene, vstopajo tudi ljudje iz evropskih držav, ki imajo vsakodnevno še vedno veliko primerov okužb in smrti. Tudi Slovencem bi sprememba lahko dala zavajajoč signal, da je potrebna manjša previdnost. Ob tem kljub odprtju meja predstavniki vlade danes niso pojasnili, katere omejitve na mejah ostajajo, nejasni so bili tudi argumenti za hitro razglasitev konca epidemije in odprtje meja. Vlada je s hitro potezo pustila tudi veliko neodgovorjenih vprašanj in zmede glede tega, kakšna je razlika med tem, da je konec epidemije »stopil v veljavo« in tem, da bo »uveljavljen« ter kakšne so posledice konca epidemije za gospodarstvo, šolstvo, zdravstvo in druge panoge. Odločitev bo v državi, ki ima po premierjevih besedah najboljšo epidemiološko sliko v Evropi, v prihodnjih tednih preizkušena v praksi. Petkovim protestnikom bo odvzela del argumentov za protest, hkrati pa se drznost vladi v primeru novih izbruhov lahko vrne kot bumerang. Opozicicija, ki si je še včeraj priadevala za prekilc omejevalnih ukrepov, namreč danes opozarja, da so ti prehitri. Čeprav se nasprotniki vlade težko zedinijo, čemu in na kakšen način bi sedaj nasprotovali, pa iščejo nove načine napadov na trenutno vlado in se vedno znova oglašajo na področjih, kjer med epidemijo niso bili sposobni ukrepanja. Nov primer tega je bila današnja novinarska konferenca predstavnikov SD, na kateri so ti (vključno z nekdanjim šolskim ministrom) na eni strani govorili o tem, da mora biti pri odpiranju šol ključno zdravje in varnost naših otrok, na drugi strani pa, da morajo v šolo vsi otroci, ker bodo sicer prikrajšani za izobraževanje, interakcijo, socializacijo in dodatne šolske aktivnosti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike