Kaj pomeni pogled na naše cerkve

Jure Ferlež
11

Morda se nekateri še spomnite stare ceste čez Črni Kal proti morju. Na določenem odseku ceste se je prvič na poti iz Ljubljane v Koper prikazalo morje v daljavi. Kakšno veselje je bilo takrat med otroki v avtu! Morje ni več daleč. Na dosegu pogleda je. Podobno veselje se je prikradlo na ustnice galilejskim romarjem v Jeruzalem, ko so prišli do Betfage, ki je bila le nekaj kilometrov oddaljena od cilja romanja. Samo še vzpon na Oljsko goro in nato ob izjemnem panoramskem razgledu na sveto mesto spust proti Jeruzalemu.

Težko si predstavljamo občutke, ki so Jude prevevali na vrhu Oljske gore. Prav posebej ob pogledu na tempelj. Tempelj je bil središče judovskega narodnega in verskega življenja. Bog sam se je odločil, da bo tu prebival. Psalm 132 pravi: ‘Zakaj Gospod je izbral Sion, zaželel si ga je za prebivališče: »To je moje počivališče za vedno, tu bom prebival, ker sem si ga zaželel.«(Ps 132,13-14) Tu je bil Bog blizu, tu so se darovale daritve, tu so narodni in verski voditelji vzgajali ljudstvo, tu se je krepila narodna zavest in utrjevala vera ter čut za sveto.

V tempelj je rad zahajal tudi Jezus. Večkrat. Že od otroških let. Tu je bil pri dvanajstih letih najden, ko sta ga Marija in Jožef tri dni iskala (prim. Lk 2,41–55) Janezov evangelij dodaja, da je bil v začetku svojega javnega delovanja znova v templju. Omenja Jezusovo prevračanje miz, namerno raztresanje denarja in kritiko prisotnih: »Iz hiše mojega očeta ne delajte tržnice.« (Jn 2,16)

Morda se tokrat res zdi, kot da Jezus za trenutek izgubi treznost in umirjenost; kar predstavljamo si ga, kako lomasti in vpije. Ta podoba današnjega sveta, ki izgublja kompas in tepta pod seboj vse, kar je sveto in Božje, nam je tako blizu, da je na mestu premislek, če ne želimo Jezusu tega podtakniti samo zato, da si oddahnemo pod težo krivde. Če ima torej Jezus čas, da si splete bič, gotovo deluje premišljeno in preudarno.

Vse in še več, kar so Judje iskali v templju, je v osebi Jezusa Kristusa. V njem Bog oče podarja svetu Sina. V njem podarja najučinkovitejšo molitev – molitev po Sinu.

Morda je Jezusa ob vstopu v tempelj res zmotila nesnaga, ki so jo za seboj puščale živali. Judje so se oklepali prepričanja, da živalski iztrebki oskrunjajo svetost tempeljskega prostora. Vendar, tržnica je cvetela v prvem delu templja, imenovanem dvor poganov. Če bi ga motile živali, kako to, da ga niso motili pogani, ki so jim dovolili v isti del templja in so bili za večino Judov vsaj moralno nečisti zaradi načina življenja, ki ni bil v skladu s postavo.

Bolj se zdi smiselno, da Jezusa niso motile ne glasne daritvene živali, ker naj bi motile meditativno tišino, ne tržnica, ki se je odvijala ob prodaji le-teh. Antični templji niso bile tihe, pobožne katedrale. Bili so glasno zbirališče ljudi, ki so večkrat tudi glasno molili, pa tudi med seboj delili izkušnjo vere, vsakdanjega življenja.

Trgovanje z živalmi je bilo predpisano in nujno potrebno za delovanje templja kot prostora, kjer so se po postavi darovale živalske daritve. Jezus ni ne prvič ne zadnjič videl dvora poganov in aktivnosti v njem. Tokrat je želel simbolično pokazati, kako tempelj z vsemi svojimi dejavnostmi in veličastnostjo počasi stopa v ozadje. Ni več potrebno. Umika se popolnejši obliki molitve in daritve. Vse in še več, kar so Judje iskali v templju, je v osebi Jezusa Kristusa. V njem Bog oče podarja svetu Sina. V njem podarja najučinkovitejšo molitev – molitev po Sinu. V njem podarja zadnjo in najbolj radikalno daritev – daritev Sina, ki jo obnavljamo pri sveti maši. Zato ni lepše, globje in učinkovitejše molitve, daritve in zaveze kot je v Jezusu. On je naša pot, resnica in življenje.

V Sloveniji nimamo pogleda na tempelj, imamo pa pogled na tisočere cerkvice. Pogled na vsako cerkev je hkrati pogled na veličastnost naše kulture in z njo povezane arhitekture; je spomenik naši vernosti in pobožnosti, je ogledalo naše tradicije. Vse to drži. Vendar vsaka cerkev je najprej poklon veličastnemu odrešenju, ki nam ga je podaril.

Naj bo tudi letošnji post okrepljen z zavestjo, da je Jezus alfa in omega.

11 KOMENTARJI

  1. Bravo! Tisocere cerkve po Sloveniji, nekaterim gredo na živce. Prav ti jih radi slikajo za ozadje pokrajine… lahko pride še hudina in bodo te cerkvice kot nepogresljive molilnice, tudi za posmehljivce. Takrat se bo molilo na kolenih in bo jok in skripanje…

  2. In ne pozabimo na opoldanski-turški zvon, ki je v teh cerkvah opozarjal na nevarnost Turkov, danes pa pred brezbrižnostjo… Hvaljen Jezus in Marija.

  3. Cerkvice, kapelice in križi pričajo o vernosti Slovencev. Skoraj vse to je zahvala , ki so jo verni ljudje izrekali Bogu in svetnikom in svetnicam, katerim so se zaklinjali, jih prosili za milost in kar je še posebaj pomebno, skušali so jih posnemati, posnemati nihovo dobroto in milost. To je Slovence uvrstilo med poštene, delovne in pametne narode.
    Sedaj ostajajo ti simboli, vse te zahvale, vse bolj osamljene.
    Uzde, s katerimi so zausdali komunisti Slovence, so tako nasilne, da si vsaj polovica naroda sploh več ne upa prizanti, da so verni, da še spoštujejo svoje prednike, ki so jim postavili tako lepe in dargocene spomenike. Ne upajo se več ravnati po postavah svojih prednikov.
    Mnogi mali človečeki stopijo na prste in se napihnejo, ko izrečejo: jaz sem ateist.
    Ja, to je sedaj ponos naroda, ki je bil veren, a pošten, priden in ljubezniv.
    Sedaj je brezbožnost vrlina z njo pa tudi prevara, tavina, sovraštvo. To je danes Slovenija, razklana, razdeljena, skregana, sovražna.
    Jaz sem ateist, jaz sem komunist!
    Kajne Igor?

    • Ko je bil pred leti na obisku portugalski predsednik (vlade, države?), je izjavil, da se mu je posebno lepo vtisnilo v spomin, ko je z Brnika hitel v Ljubljano in na skoraj vsakem gričku uzrl cerkvico. To me je presenetilo, ker sem na popotovanju po Portugalski videl zelo veliko cerkva in zlasti v tednu pred Veliko nočjo (semana santa) neizmerne množice vernikov v procesijah. On teh pri nas gotovo ni videl.

    • APMMB2
      V čast si štejem, da se me v komentarjih spomniš! Sem ateist, tisto drugo pač ne, to je samo tvoja mantra, ki neverne avtomatsko daš med komuniste! Sem pa za različnosti, ki združujejo, ker pač vsi živimo na tem svetu!

  4. APMMB2 To, kar si napisal na koncu upam da si napisal v katoliski eudoricni gorcnosti, sa je tipicni primer nezavedne religije. Brezbozni so prevaranti, tatovi in polni sovrastva, ali se zavedas kaksen je naslednji korak. Tudi Hitler je to najprej napisal za Zide in ves kako se je koncalo. Ce bi bil pol od zavednega katolika in demokrata ti se na misel ne bi prislo pisati kaj takega. Ko ti bo prvi mimoidoci brezboznes dal po butici, potem bos pa nasel zadovoljivo razlago svoje resnice. Sramotne za katolika!

  5. Kaj pomeni ta pogled ?
    Kako si tovariš Janez Janša kupuje volivce,tujo državo,katera je okupirala velik del naše države,pohlep,hinavščino,…

  6. “Pogled na vsako cerkev je hkrati pogled na veličastnost naše kulture”

    ko kulturo zreducirate na … vašo religijo…

    ne hvala.. je veliko več kot samo vaše pravljice…

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime