Kaj od 2019, "ključnega leta za EU", pričakujejo poznavalci evropske politike
POSLUŠAJ ČLANEK
Evropsko unijo v letu 2019 čakajo spremembe, ki jih za seboj potegnejo volitve v evropski parlament. Tokrat bodo zaradi trenj med državami glede migrantske situacije in različnih vizij o prihodnosti EU, predvsem pa zaradi krepitve evroskepticizma, toliko pomembnejše.
Na portalu Votematch.eu so 130 poznavalcev, strokovnjakov z različnih področij, povezanih z evropsko politiko, povprašali o mnenjih in pričakovanjih, ki jih prinaša "ključno leto" za Evropsko unijo.
Njihove poglede so podali v obliki anketnih odgovorov na zastavljena vprašanja.
Med 130 anketi sodelujočimi eksperti je 26% profesionalcev s področja odnosov z javnostjo, 26 % raziskovalcev, 15 % delavcev v različnih strukturah EU, 10 % novinarjev in 6 % uradnikov različnih državnih uprav.
In ti so večinsko, 81 % prepričani, da bo največ sedežev v Evropskem parlamentu ponovno dobila Evropska ljudska stranka (EPP) in s tem tudi obdržala predsednikovanje Evropski komisiji. 7 odstotkov vprašanih meni, da bi to lahko bila skupina Naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D), 6 odstotkov pa jih je prepričanih, da bodo zmagale članice Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE).
V skladu s tem velika večina (nad 80 %) evropskih ekspertov meni, da bodo svojega vodilnega kandidata za vodenje Evropske komisije, (tako imenovanega Spitzenkandidata) ponudile vse tri največje politične skupine, pri čemer jih 47 % meni, da bo možnost imenovanja Spitzenkandidata za sestavo Evropske komisije prva dobila skupina EPP (19 % daje možnost S&D in 14 % ALDE.
Prejšnji teden so voditelji držav članic Evropske unije zavrnili Junckerjev predlog, da bi vodilni kandidat zmagovite politične skupine avtomatsko postal predsednik Evropske komisije. Pristojnost predloga tako ostaja državam članicam, izvolitev pa Evropskemu parlamentu.
Kljub odhodu pogosto evroskeptičnih britanskih poslancev iz EP eksperti pričakujejo, da bodo evroskeptiki ohranili približno enako politično podporo, kot jo imajo sedaj. Slaba polovica jih ocenjuje, da bodo evroskeptiki dosegli med 21 % in 30 % podpore. Petina jih meni, da bodo dobili celo več kot toliko, dobra četrtina pa jim pripisuje možnosti med 11 in 20 odstotki.
Kako se bo po mnenju strokovnjakov EU politika spremenila po brexitu? 54 % jih meni, da bo EU integracija po odhodu otočanov hitrejša. Velika Britanija je bila znana po zaviranju tega procesa. 23 % anketirancev meni, da se po brexitu ne bo nič spremenilo. Samo 9 % poznavalcev ocenjuje, da se bo proces integracije po tem dogodku upočasnil.
Kar 80 % anketirancev je prepričanih, da so države članice v Evropskem parlamentu pravično zastopane, le 20 % pa jih ocenjuje, da ureditev ni pravična. Debata v Evropskem parlamentu bo na to temo še zagotovo vroča, saj se bo potrebno odločiti, katera država bo bo po izstopu Velike Britanije v parlamentu dobila njene sedežev.
Nič manj žgoča razprava se obeta glede uvedbe morebitnih mednarodnih list na volitvah.
Idejo je pred kratkim predstavil francoski predsednik Emmanuel Macron. 53 % anketirancem se zdijo mednarodne liste dobra ideja, če bo le izvedena na ustrezen način. 19 % vidi idejo kot fantastično, odstotek manj pa je do nje skeptičnih. 7 odstotkov jo popolnoma zavrača.
Na portalu Votematch.eu so 130 poznavalcev, strokovnjakov z različnih področij, povezanih z evropsko politiko, povprašali o mnenjih in pričakovanjih, ki jih prinaša "ključno leto" za Evropsko unijo.
Njihove poglede so podali v obliki anketnih odgovorov na zastavljena vprašanja.
Med 130 anketi sodelujočimi eksperti je 26% profesionalcev s področja odnosov z javnostjo, 26 % raziskovalcev, 15 % delavcev v različnih strukturah EU, 10 % novinarjev in 6 % uradnikov različnih državnih uprav.
In ti so večinsko, 81 % prepričani, da bo največ sedežev v Evropskem parlamentu ponovno dobila Evropska ljudska stranka (EPP) in s tem tudi obdržala predsednikovanje Evropski komisiji. 7 odstotkov vprašanih meni, da bi to lahko bila skupina Naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D), 6 odstotkov pa jih je prepričanih, da bodo zmagale članice Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE).
V skladu s tem velika večina (nad 80 %) evropskih ekspertov meni, da bodo svojega vodilnega kandidata za vodenje Evropske komisije, (tako imenovanega Spitzenkandidata) ponudile vse tri največje politične skupine, pri čemer jih 47 % meni, da bo možnost imenovanja Spitzenkandidata za sestavo Evropske komisije prva dobila skupina EPP (19 % daje možnost S&D in 14 % ALDE.
Prejšnji teden so voditelji držav članic Evropske unije zavrnili Junckerjev predlog, da bi vodilni kandidat zmagovite politične skupine avtomatsko postal predsednik Evropske komisije. Pristojnost predloga tako ostaja državam članicam, izvolitev pa Evropskemu parlamentu.
Kljub odhodu pogosto evroskeptičnih britanskih poslancev iz EP eksperti pričakujejo, da bodo evroskeptiki ohranili približno enako politično podporo, kot jo imajo sedaj. Slaba polovica jih ocenjuje, da bodo evroskeptiki dosegli med 21 % in 30 % podpore. Petina jih meni, da bodo dobili celo več kot toliko, dobra četrtina pa jim pripisuje možnosti med 11 in 20 odstotki.
Brexit bo pospešil integracijo
Kako se bo po mnenju strokovnjakov EU politika spremenila po brexitu? 54 % jih meni, da bo EU integracija po odhodu otočanov hitrejša. Velika Britanija je bila znana po zaviranju tega procesa. 23 % anketirancev meni, da se po brexitu ne bo nič spremenilo. Samo 9 % poznavalcev ocenjuje, da se bo proces integracije po tem dogodku upočasnil.
Sedeži pravično porazdeljeni, mednarodne liste so zanimiva možnost
Kar 80 % anketirancev je prepričanih, da so države članice v Evropskem parlamentu pravično zastopane, le 20 % pa jih ocenjuje, da ureditev ni pravična. Debata v Evropskem parlamentu bo na to temo še zagotovo vroča, saj se bo potrebno odločiti, katera država bo bo po izstopu Velike Britanije v parlamentu dobila njene sedežev.
Nič manj žgoča razprava se obeta glede uvedbe morebitnih mednarodnih list na volitvah.
Idejo je pred kratkim predstavil francoski predsednik Emmanuel Macron. 53 % anketirancem se zdijo mednarodne liste dobra ideja, če bo le izvedena na ustrezen način. 19 % vidi idejo kot fantastično, odstotek manj pa je do nje skeptičnih. 7 odstotkov jo popolnoma zavrača.
Povezani članki
Zadnje objave
Vlada se je odločila: RTVS se ukinja!
25. 4. 2024 ob 15:50
Če živite v bloku, bo to vaša nova obveznost
25. 4. 2024 ob 12:18
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
1 komentar
AlojzZ
Ključno leto je že bilo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.